 |
Poezija :: Stičišče vseh poetov po duši. Svobodomiselnost, pretok energij , človečnost. |
 |
|
|
 |
|
 |
|
|
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
|
Dragonfly |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:53
Prispevkov: 239
Kraj: Nekje onkraj teme...
|
|
|
|
|
|
 Objavljeno: 30 Jan 2008 21:05
|
|
Prešeren bi me kamenjal... pa še kdo drugi tudi...
Ampak me je mah nekako izzvala s svojim komentarjem... Ne namenoma - pač zadela je bistvo nečesa, ampak evo - ideja je nastala in čeprav ni nastalo ravno tako kot sem upal, da bo - naj bo...
_________________
Hvala za p(r)ozornost... Elvis has left the building
http://r.yuwie.com/boyfoto
Nazadnje urejal/a Dragonfly 30 Jan 2008 21:25; skupaj popravljeno 1 krat |
|
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dragonfly |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:53
Prispevkov: 239
Kraj: Nekje onkraj teme...
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 30 Jan 2008 21:20
|
|
Apokalipsa
Požgal bom
stare mostove,
porušil bom
stare jezove,
razdejal bom
stare bregove,
podrl bom,
do temeljev,
vse nekdanje gradove,
pustil bom počivati
stare grobove...
Nato odidem,
poiskal bom
in bom osvojil,
nove svetove,
prepeval,
si pesmi bom nove,
klical,
častil bom
nove bogove...
Za dni,
ki prihajajo,
zgradil si nove
bom snove.
Potem...
Začnem spet od začetka,
da nič ne ostane,
za menoj,
za nove rodove
in le položijo,
me nekam,
med davno pozabljene,
preraščene,
neimenovane grobove...
_________________
Hvala za p(r)ozornost... Elvis has left the building
http://r.yuwie.com/boyfoto |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03
Prispevkov: 372
Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 31 Jan 2008 04:43
|
|
tako.. bršljanasto se bere.
prepletajoče pa vendar bi najbrž moralo biti med sabo ločeno.
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zarija |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 17:16
Prispevkov: 145
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 31 Jan 2008 06:03
|
|
Krvavo zelena pripoved o Trnjuljčku...
(Uf. vas občudujem, dragi moji, kako se lahko tako pobirate iz pepela... ) |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
5ra |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 17:11
Prispevkov: 136
Kraj: med nebom in zemljo
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 31 Jan 2008 07:07
|
|
krog življenja..
klobčič sanj in cunj se razpleta, pa spet zapleta...
 |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dragonfly |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:53
Prispevkov: 239
Kraj: Nekje onkraj teme...
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 31 Jan 2008 09:01
|
|
Mah - prepleteno je, čeprav bi morda moralo res biti ločeno, a tako je življenje - vse se tako in drugače samo prepleta, vrsti se brez nekega reda in včasih je vse istočasno.
Zarija - saj nimamo druge izbire: ali vstaneš iz svojega lastnega pepela kakor Feniks in greš dalje ali pa obležiš poteptan... Prva možnost je težja, zahteva veliko volje, odločnosti, moči, poguma, srca... Druga je enostavnejša, ni treba čisto ničesar... A vendarle - če je včasih še tako težko si tudi tedaj, ko smo čisto na tleh, nekje v sebi želimo: ŽIVETI... Razlika med strahopetnostjho in pogumom ni tako velika... Tudi pogum pozna enak strah in ebako močno bolečino, a zaradi tega ne ustavi svojih korakov - strahopetnost se pšoda v rezigniranost in se ustavi... Proč z obupom, proč z žalostjo, proč z nesrečo, proč s tistim prekletim občutkom nemoči... GREMO DALJE....
5ra - prepleta, razpleta, spet zapleta - kot Gordijski vozel je, Aleksandra velikega, ki bi ga presekal z mečen na pol, pa ni več - samo razpletamo majhne vozličke in delamo s tem druge in večje vozle... Saj ni naš cilj, da ta neskončno vozel razpletemo - cilj in bistvo vsega je, da ne prenehamo razpletati.
_________________
Hvala za p(r)ozornost... Elvis has left the building
http://r.yuwie.com/boyfoto |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dragonfly |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:53
Prispevkov: 239
Kraj: Nekje onkraj teme...
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 31 Jan 2008 09:50
|
|
Ne...
Ne vlivaj me v svoje kalupe,
kot bil bi jeklo nebogljeno.
Moja volja svobode je močna,
preden me v kalup boš dobila,
ti ta tvoj kalup bo zdrobila.
Ne uporabljaj zame,
tuja, od drugih privzeta merila,
jaz sem v sebi drugačen,
če me boš merila z njimi,
napačne boš mere dobila.
Ne gneti,
ne kuj me,
ne spreminjaj me,
v vijuge drugačnih oblik,
ko tvoj stisk popusti,
se prosto zravnam,
spet si povrnem svoj lik.
Ne usmerjaj me tja,
kamor vodijo druge
njim lastne poti,
imam svojo pot na kateri sem jaz
in na njej drugih ni.
Ne ulivaj me v svoje kalupe,
v kalupih teh mene ni,
če slučajno se ti posreči,
da vanje me ujameš,
v meni moj jaz se izgubi,
a ko kalup se razmakne,
se vase povrnem
in tedaj boš izginila ti.
Ne vlivaj me v svoje kalupe,
v kalupih življenja zame ni,
ko kalup boš razprla,
bom takšen kot prej,
a mene izgubila boš ti.
Ne vlivaj me v svoje kalupe,
če res je, da rada imaš,
to kar prosto, svobodno,
v meni diha - živi.
_________________
Hvala za p(r)ozornost... Elvis has left the building
http://r.yuwie.com/boyfoto |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kalinka |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 16:05
Prispevkov: 31
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 31 Jan 2008 10:48
|
|
Človeka res ne moreš v kalup...V pravem sožitju pa napolnimo drug drugemu praznine in ko se moraš odtrgati od ljubljenega bitja, res boli, iz kalupa se lahko izviješ z manjšimi odrgninami...  |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dragonfly |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:53
Prispevkov: 239
Kraj: Nekje onkraj teme...
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 31 Jan 2008 11:25
|
|
| kalinka je napisal/a: | | Človeka res ne moreš v kalup...V pravem sožitju pa napolnimo drug drugemu praznine in ko se moraš odtrgati od ljubljenega bitja, res boli, iz kalupa se lahko izviješ z manjšimi odrgninami... |
Kalinka - res je: Človeka ne moreš v kalup, vliti ga v neke norme in pravila, ker vedno so bila in vedno bodo odstopanja. tudi ne moreš ga vliti v nek svoj kalup - spreminjati ga po svojih merilih in tako, da bi bil potem še bolj všečen. Preprosto je: Ko nekoga spoznamo je takšen kot je in če smo ga vzljubili, se morda vanj tudi zaljubili, potem pomeni, da nam je bil všeč natanko takšen kot smo ga poznali v tistem trenutku - ko je on bil on. Torej: Čemu spreminjati ga? Njegove lastnosti, navade, značajske poteze, vedenje... Čemu? Zakaj si ga prikrojiti po svoje in narediti iz njega nekaj drugega in ne več tisto kar je bil? Potem ni več takšen kot je bil v trenutku, ko smo ga spoznali, vzljubili in se vanj zaljubili - postane drugačen, nekaj drugega in nekdo drugi - ta on ni več tisti on. In potem - ali smo prepričani, da nam bo tisti drugi on tudi všeč? da bo všeč sam sebi? Ali pa bo le ujet v tem našem kalupu in ne bo mogel dihati s polnmi pljuči? Tako kot je bil vajen in tako kot želi? Vprašanje, ki se mi že nekaj dni vrti po glavi je: Zakaj večina žensk vzgaja sinove zase - v moške kot bi jih zase same želele? In zakaj večina žensk svoje moške vzgaja v svoje sinove? Zakaj nas sploh vzljubite in sprejmete, če vam takšni nismo všeč - da nas potem preoblikujete po svoje? In če smo vam všeč takšni kot ste nas dobile, zakaj nas potem preoblikujete ( ali vsaj poskušate preoblikovati ) v nekaj kar potem ni všeč ne vam in ne nam? Smo takšni kot smo, to smi mi, naš jaz, naša bit, vsebina naše vaze - zakaj nas ( večinoma ) ne morete sprejeti takšne kot smo in nas pustiti takšne kot smo - čemu nas preoblikovati?
Zapustiti ljubljeno bitje? Res ni lahko - zdaleč ne, a pride trenutek, ko v kalupu enostavno ne zdržimo več, ko nam postane kalup pretesen in naš jaz, naša vsebina udari na plano - ker imamo dovolj teptanja našega bitja - tistega kar smo in potem nam ne preostane drugega kakor, da kalup razbijemo in odidemo. Ostanemo opraskani, odrgnjeni, potolčeni od oskalkov in črepinj razbitega kalupa, od ostrih robov, ki nastanjeo tam kjer se kalup zlomi in rane se celijo dolgo res je, a ujeti v kalupu bi umrli in takrat ne bi izgubili samo ljubljenega bitja - izgubili bi tudi sebe in škoda bi tako bila dvojna... Mrtvi v sebi ne koristimo nikomur... kalupi pa dušijo in ubijajo... nas... naš jaz... tisto kar smo... in z našim umiranjem ubijamo tudi tistega nekoga, ki mu sami rečemo: ljubljeno bitje... in prav nikakor si ne moremo pomagati drugače kakor pa, da si vzamemo tisto in samo tisto kar je resnično naše: SEBE NAZAJ.
In potem je še vprašanje: Kdaj je naša ljubezen zlagana? Takrat, ko nekoga spoznamo ali tedaj, ko ga spreminjamo in ga vsaj navidezno - začasno tudi spremenimo? Ko ga spremenimo, postane nekdo drugi - nekdo z drugačnimi lastnostmi... Torej: Smo ga vzljubili in se vanj zaljubili šele v spremenjenega in je bila naša ljubezen laž predtem? Ali pa smo ga ljubili poprej in smo ga prenehali ljubiti, ko smo ga spremenili in je naša ljubezen postala laž od tistega trenutka dalje? In še podvprašanje... Če ga vendarle ljubimo ves čas - kaj smo torej ljubili? Njega - njegovo srž, njega kot človeka - takšnega kot je bil ali le njegovo zunanjost ( ob predpostavki, da zunanjosti nismo spreminjali ) in če smo spremenili tudi njegovo zunanjost - ali smo sploh res kaj ljubili na njem? Kaj? Koga? Kako? Neskončna vprašanja in odgovorov nanje ni - so le še nova vprašanja, ki porajajo in odpirajo nadajlnja vprašanja...
_________________
Hvala za p(r)ozornost... Elvis has left the building
http://r.yuwie.com/boyfoto |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dragonfly |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:53
Prispevkov: 239
Kraj: Nekje onkraj teme...
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 05 Feb 2008 00:11
|
|
Za lahko noč...
Ko v posteljo ležem,
se z odejo sanjavo pokrijem,
za mirnejši,
nežnejši sen,
v tvoj vonj se ovijem.
_________________
Hvala za p(r)ozornost... Elvis has left the building
http://r.yuwie.com/boyfoto |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03
Prispevkov: 372
Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 05 Feb 2008 14:31
|
|
koliko je to pomembno.. in koliko to pomeni..
takrat se cel svet najbrž skrči na vdih.. da se Vonj čimdelj obdrži.. da ostane še vsaj tisti stik.. neznaten.. ja.. ampak tooooliko pomeni..
lepolepo napisano.
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zarija |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 17:16
Prispevkov: 145
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 05 Feb 2008 17:01
|
|
Hmmm...
(Kako bi bila vesela, če bi me kdo kdaj vkalupu... No, za določen čas se razume...)  |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dragonfly |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:53
Prispevkov: 239
Kraj: Nekje onkraj teme...
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 06 Feb 2008 20:55
|
|
Ja mah - odlično povedano: Takrat se res ves svet skrči na en sam vdih in na vsak vdih in zajamemo polna pljuča vonja.
Zarja, saj nas včasih vkalupijo in saj je prav tako, a samo do tiste mere, do katere smo pripravljeni vkalupiti se in do tiste mere, do katere je pripravljen vkalupiti se tudi ta, ki nas vkaluplja. ( Popusti - popustim, prilagodim se - prilagodi se - oba in ne samo eden... )
_________________
Hvala za p(r)ozornost... Elvis has left the building
http://r.yuwie.com/boyfoto |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dragonfly |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:53
Prispevkov: 239
Kraj: Nekje onkraj teme...
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 06 Feb 2008 20:57
|
|
V sapi vetra,
čutim tvoj dih,
v kaplji vode,
vidim tvoj lik,
v sonca žarku,
tvoj čutim dotik,
v srcu mojem,
ti stoji spomenik.
_________________
Hvala za p(r)ozornost... Elvis has left the building
http://r.yuwie.com/boyfoto |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03
Prispevkov: 372
Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 07 Feb 2008 00:13
|
|
pssst..
tole se ne bere.
to se sme le šepetati..
pssst..
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
  |
Poezija Seznam forumov
-> POEZIJA |
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 Naslednja
|
| Stran 7 od 10 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
|
|
| | | | | | | | | | | | | | |
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
