 |
Poezija :: Stičišče vseh poetov po duši. Svobodomiselnost, pretok energij , človečnost. |
 |
|
|
 |
|
 |
|
|
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03
Prispevkov: 372
Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
 Objavljeno: 02 Mar 2008 18:10
|
|
.. iluizija po SončničnoRumeno..
lepo, lepo.. skuštrane čopiče vama želim!
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
|
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sončnica |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:11
Prispevkov: 58
Kraj: na poti do sonca.
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 02 Mar 2008 20:55
|
|
kobilica, mah... HVALA!
vedno pokukata, pokomentirata in vesela sem vsake besede. pika.
Pozdravljam vaju. 
_________________
Sončni cvet v soncu ujet. |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sončnica |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:11
Prispevkov: 58
Kraj: na poti do sonca.
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 05 Mar 2008 14:40
|
|
Forzicija
Forzicija gnije
na najini klopi.
Sanje venijo,
saj že predolgo jih gojim
na vrtu moje domišljije.
In ti jih obrezuješ
ob nepravem času.
Nihče ti ni dovolil,
da jim kali porežeš.
_________________
Sončni cvet v soncu ujet. |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12
Prispevkov: 519
Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 05 Mar 2008 16:20
|
|
...rože so zelo trpežne,
preživijo tudi pozebo,
ali napačno nego...
in prav tako cvetovi Sončnica .
_________________
Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Andrej |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:31
Prispevkov: 179
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 05 Mar 2008 17:28
|
|
Potreben bo temeljit poseg, ali pa bo šlo vse k vragu...
Ja, tako je, kaj čmo...
_________________
Andrej |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dragonfly |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:53
Prispevkov: 239
Kraj: Nekje onkraj teme...
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 09 Mar 2008 11:30
|
|
Rože prenesejo veliko - tako kot ljudje...
Zime pozebo...
Nerodno in napačno nego...
Vročino in sušo...
Le tega ne, da so pozabljene... Nehote ali namenoma spregledane in zanemarjene...
_________________
Hvala za p(r)ozornost... Elvis has left the building
http://r.yuwie.com/boyfoto |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sončnica |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:11
Prispevkov: 58
Kraj: na poti do sonca.
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 09 Mar 2008 20:46
|
|
Ples
Plešeš ta ples,
ki ga tako ljubim.
Tvojo previdnost
naslednjega giba
in nasmehe od tam zgoraj.
Pleši, ker bo,
ko se vrneš,
zavetje tvojih rok popolno.
_________________
Sončni cvet v soncu ujet. |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sončnica |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:11
Prispevkov: 58
Kraj: na poti do sonca.
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 11 Mar 2008 17:59
|
|
Skrivnost
Izgubljam se v
tebe skrivnosti.
Blodim brez cilja nekje,
v skritih kotičkih zavitih hodnikov
in ne najdem izhoda.
Ena sama velika skrivnost si.
_________________
Sončni cvet v soncu ujet. |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dragonfly |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:53
Prispevkov: 239
Kraj: Nekje onkraj teme...
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 17 Mar 2008 19:54
|
|
Kot popotniki,
na skrivnosti poti
skozi labirint življenja,
iščoči sami sebe
in svojih poti,
da bi nam nekdo sledil,
da bi mu lahko sledili,
Ariadne pa ni
in njena nit se je pretrgala...
_________________
Hvala za p(r)ozornost... Elvis has left the building
http://r.yuwie.com/boyfoto |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sončnica |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:11
Prispevkov: 58
Kraj: na poti do sonca.
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 21 Mar 2008 18:09
|
|
Prostrane širjave
in…
piš vetra ti mrši lase.
Ples tišine pleševa.
Jaz že pozabljene sanje prebiram.
Ti nekje globoko zrcališ dušo,
ki še v čudeže verjame.
Trave uklonijo. Igro izgubljajo.
Pod strastjo teles
in…
svet obstoji.
_________________
Sončni cvet v soncu ujet. |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sončnica |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:11
Prispevkov: 58
Kraj: na poti do sonca.
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 04 Apr 2008 22:04
|
|
Bit.
Tam nekje globoko
doli spi še moja Bit.
Nemara kdaj solzo
potoči-
predolgo je že,
odkar mraz sta in tema,
vladarja tišine
tam spodaj.
In vendar prišel
svit bo.
Jo predramil,
z njo kan-kan
zaplesal.
_________________
Sončni cvet v soncu ujet. |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12
Prispevkov: 519
Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 05 Apr 2008 05:32
|
|
...vsaka misel
vsaka rima
in nje toplina
budita vladarja tišine,
da se predrami
in izgine...
_________________
Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sončnica |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:11
Prispevkov: 58
Kraj: na poti do sonca.
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 07 Apr 2008 13:09
|
|
Fantast
Krhaš odnose
mene in moje biti.
Igraš se fantasta
mojih čustev,
sodnika bolečine,
lovilca urokov,
resnico iluzije.
Ob večerih piješ
trpko Aroganco
in opit od misli
kradeš najbolj
skrite sanje.
_________________
Sončni cvet v soncu ujet. |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sončnica |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:11
Prispevkov: 58
Kraj: na poti do sonca.
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 11 Jun 2008 15:03
|
|
En sončen pozdrav vsem! Nekaj časa se nisem oglašala... Sonce me je ujelo v svoje žarke in takrat zame odpove elektronika. Izpod mojih prstov je v tem času nastalo mnogo.... Drobtinice pa spodaj...
Igra nesmisla.
Midva v nesmiselni igri s Časom
iščeva smisel v nesmislu,
lomiva stara srca,
preštevava poljube vsakdana,
iščeva obleko za Večnostni ples.
Sonce vzhaja ob tvoji rami
in jaz nasmeh tvoj zamrznem.
Nekoč bova zbudila sestro Pravico
in ti boš spet moj umetnik po vertikali.
Dežuje…
Dežuje in dež je morilec.
Nekaj v meni danes umira.
Mavrična želja otroštva.
Sla po tebi jutri, morda?
Dežuje.
In nekaj v meni je zopet umrlo.
_________________
Sončni cvet v soncu ujet. |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
inabella |
|
Pridružen/-a: 14.01. 2008, 08:03
Prispevkov: 123
Kraj: malotumalotam
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 13 Jun 2008 07:50
|
|
Tebe sem še posebaj vesela....
Kako različni so dnevi in njih razpoloženje...
Ko nekaj umira....se vedno nekaj novega rodi,
včasih je ravno tisto kar težko spustimo...vredno spustiti.
Kako že pravijo, če zapreš vrata se ti odpre okno....
Žal pa srce redko vidi, le čuti.
Objem in prisrčen WELLCOME
_________________
množica jo je objela...samota je telo zajela...kot metulj v nebo je odletela...sama |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
|
|
| | | | | | | | | | | | | | |
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
