 |
Sončnica |
 |
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:11
Prispevkov: 58
Kraj: na poti do sonca.
|
 |
|
 |
|
|
 Objavljeno: 13 Jun 2008 13:55
|
|
inabella, hvala. cenim to, da pokomentiraš, se oglasiš, bereš, pohvališ.
we have to let the sunshine in...  občutek, da bo vse okej, ne glede na dež, na umiranje v meni, je osvobujoč. in kot si rekla, obenem se nekaj rojeva. to se čuti in občutek je krasen. pesmi pa kipijo in prekipevajo.
Hvala ti še enkrat, en sončen pozdrav, objem, poljub!
_________________
Sončni cvet v soncu ujet. |
|
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sončnica |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:11
Prispevkov: 58
Kraj: na poti do sonca.
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 13 Jun 2008 13:59
|
|
Bosa
(april 2008)
Temna praznina je prebadala skozme tako močno, da sem čutila kako polagoma vstopa vame, obstane za nekaj časa, pusti občutek srhljivosti tam nekje, globoko, nato pa odide svojo pot.
Samota mi je zrla naravnost v oči, ki so jih zapolnile solze. Usule so se po licih, preko drhtečih ustnic in po vratu, kjer so se osušile. Tu in tam je kakšna prav debela kanila po mehki travi. Bilke so žgečkale moja bosa stopala, ki so pod sabo mečkala bele marjetice.
Bitje poleg mene pa je zrlo nekam v daljavo, odsotno dihalo in živčno grizlo ustnice. Njegov ravnodušen pogled me ni več begal. Evforija se je že dolgo nazaj poslovila in goreča želja, da se morda vrne, mi je le še približala sestro Samoto. Bilo je na večer, ko so travne bilke še zadnjič božale najine bose noge.
_________________
Sončni cvet v soncu ujet. |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12
Prispevkov: 519
Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 13 Jun 2008 15:56
|
|
...kadar te boža samota
takrat je prav da molčiš
in ko te trave božajo veš
da nisi sama....
Kobilica
_________________
Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03
Prispevkov: 372
Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 13 Jun 2008 19:14
|
|
toliko lepega si prinesla sabo nazaj. saj sem vedela, veš.. vedela sem, da prideš.. kakor so se pričeli ti zadeževani dnevi, ko se vlažni mrak zaleze v tvoje koreninice.., da bi.. oh, da bi prestavila sonce, naj vzhaja ob neki drugi rami, ki bi se našla ob tebi v takšnih dneh, ko samota boža, joče, kljuva in polzi znotraj nas..
p.s.
pri nas so pred nekaj dnevi zacevetele prve.
sončnice.. spremeni prvo črko v veliko začetnico in naredi isto!
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sončnica |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:11
Prispevkov: 58
Kraj: na poti do sonca.
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 15 Jun 2008 20:10
|
|
mah, mah, mah, mah, maaaaaaaahhh.....
kako sem vesela, ko kaj napišeš. ti vedno polepšaš, pomahaš dan....
hvala za vse poMahane dneve.
sončnica te pozdravlja!
_________________
Sončni cvet v soncu ujet. |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sončnica |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:11
Prispevkov: 58
Kraj: na poti do sonca.
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 15 Jun 2008 20:13
|
|
Spomin na papirju. (junij 2008)
Bežim.
Ujema me.
Trenutek, ko bo iluzija
tebe in mene le še
spomin na papirju.
Spanec (marec 2008)
Usločenost duše pri tleh
in težek korak je tja čez.
Skrivnostno zavila sem
mistiko svojo in…
zimsko spanje spim.
Kje si, da me boš prebudil?
_________________
Sončni cvet v soncu ujet. |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03
Prispevkov: 372
Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 06 Jul 2008 11:00
|
|
včasih moramo počakati, da premagajo zmaja, razsekajo trnje okoli utrdbe, se prebijejo po ozkih kamnitih stopnicah v stolp in ponudijo srce na dlani.. takrat se prebudimo tudi me.. včasih nič prej.
le potem je potrebno paziti, da ne zadremamo nazaj..
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sončnica |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:11
Prispevkov: 58
Kraj: na poti do sonca.
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 21 Sep 2008 11:21
|
|
Evo mene, vračam se po nekaj časa. Tokrat sem samo odložila objavljanje, pesmi pa se je nabralo precej. Drobtinice spodaj...
odpeljem se v samoto,
ker prezebaš moje čute,
ker telo mravljinčiš
ker prek tvoje rame
odlagam pogled in
je čas, da se umaknem.
sredi rosne trave
in milnih mehurčkov
tistega poletnega jutra.
(september 2008)
tiho čaka Veter, da zbudi ga krik Ljubezni.
še nežna sapica mi boža prsi
včerajšnje večerne zarje.
še tiho šepeta, da jutri zopet pride.
a tam čaka, za zarjo in za jutrom Veter,
da zabrije, da zapiha, da podira in odnese.
Jutri, morda.
(avgust 2008)
ko bova oddišala v življenje.
kaj,
ko oddišiš v življenje,
v resničnost,
ko pogled zamrzne
in tuj objem postane…
bova svet objemala,
jokala,
drugje iskala zavetja?
…
(julij 2008)
_________________
Sončni cvet v soncu ujet. |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12
Prispevkov: 519
Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 25 Sep 2008 15:03
|
|
... samota je najljubši kraj,
kjer pesmi zorijo...
_________________
Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sončnica |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:11
Prispevkov: 58
Kraj: na poti do sonca.
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 14 Okt 2008 17:15
|
|
zorijo... veliko mnogo jih zori. spodaj drobtinice...
sladko grenko spominjanje.
vonj po robidah.
mentol cigarete.
tvoja jesen s
škrlatnimi konicami prstov
in temno zlate čokoladke.
tisti topel občutek me ogreva,
da si, da sva,
neke mrzle zime
obstajala tudi midva.
kjer z nama sončni
so popoldnevi sedeli,
zdaj poseda nostalgija.
z mano.
_________________
Sončni cvet v soncu ujet. |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12
Prispevkov: 519
Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 15 Okt 2008 18:42
|
|
...tudi sončnica kdaj s sklonjeno glavo občuduje sence obsijane z mesečino....
_________________
Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sončnica |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:11
Prispevkov: 58
Kraj: na poti do sonca.
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 02 Nov 2008 19:22
|
|
ja včasih s sklonjeno glavo. in potem čakam sonce. da zopet posije....
med čakanjem pa snujem pesmi plodove.
_________________
Sončni cvet v soncu ujet. |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
|
|
| | | | | | | | | |
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
