 |
Andrej |
 |
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:31
Prispevkov: 179
Kraj: Ljubljana
|
 |
|
 |
|
|
 Objavljeno: 16 Jan 2008 21:21
|
|
Nevihtni oblak
Južni veter mi pomaga, gorska vzpetina je ravno pravšnja zame...
Tja sem namenjen, to je moj cilj!
Gremo!!!
Toplo je, morje je komajda vzvalovano.
Lepo počasi, naj me gledajo, saj sem lep!
Glej, tam je cela gruča kopalcev, namakajo se v milih valčkih, drugi pa cuzajo pirček ali ližejo sladoled... Naj jih majčkeno osenčim. Grrr...
Pogledam barke na morju... Ja, kar nekaj jih je. Gliserji, jahte, jadrnica, uff ne ena, dve, tri!
Nekaj me mika... Haha...
Rad bi...
Utopil bom enega, drugega preizkusil, ostale pa na moč prestrašil!
Kako so me že učili?
Najprej naberem polno mero hlapov iz toplega morja, počakam tisto, čemur ljudje rečejo »ciklon«, se poženem proti gorskim vrhovom, ohladim tisto zoprno sparino... ja, se že spomnim!
Grem!
Priplazil se bom najprej, kot čisto nedolžen oblaček. Svoje sinočnje sanje o ovčicah so vsi že pozabili. Poletna toplota jih je zmedla, saj ne vedo, da imam neskončno moč tudi takrat, ko bi po njihovih merilih moralo biti »vse v redu«.
Tamle je primerna Gora. Ravno prav je visoka! Ob njenem pobočju se dvignem, tam pri vrhu srečam prijatelja, ki mi prihaja s severa nasproti. Skupaj jih bova pokončala!
Vrtoglavi dvig! Jupiiiii! Uff, kakšna združitev, haha. Prava osvežitev! Hlad severa mi iztiska še zadnje hlape v kapljice!
Kam pa zdaj? Greva nazaj, tja dol nad morje. To bo veselo!
Tule najprej zapleševa...
Tango? Ma ja... Fokstrot? Haha. Ples čarovnic? Ne, Hudičev ples!!! To bo tapravo. Dajva.
Jim dava kakšno znamenje?
Ja. Naj ga zaznajo samo tisti, ki so nama kos.
Za trenutek se umiriva, zračni tlak naj strmo pade, naj zašvicajo in gredo še na eno pivo!
Jih je dovolj na morju?
Dovolj.
Tudi neizkušenih je nekaj. Je kdo pijan?
Jaaaaa!
Greva.
Siva stena naj bo opozorilo, tisto čisto zadnje, preden udariva. Če se kdo reši, je frajer.
Zdaj pa z vso silo. Ti dviguj valove, jaz pa jih bom prevračal.
Bo dva metra dovolj?
Ne, dvigni jih še više!
Glej, majhna jadrnica! Jo zalijem?
Zalij, potopi!
Dva sta na njej!
Utopi enega, drugega odplakni na obalo!
Kam so se poskrili ostali?
Poznajo naju, poskrili so se, ubežali... Poigrajva se...
Komentar pisca:
Pravočasno se umaknem v varen pristan. Pošteno me že nagiba in odnaša. valovi butajo ubogo barko ob kamniti pomol. Skrijem se v bližnjo hišo.
Po zraku letijo železni stoli sosednje gostilne, namizne prte je že zdavnaj odneslo. Mize letijo v morje, kot bi bile iz papirja. Drevje se lomi, valovi brišejo tudi tiste najglobje zapise v pesku... Ljubimci so prestrašeni, mokri, pivske steklenice razbite, sladoledi so končali na glavo obrnjeni v pesku. Valovi so visoki, kot obalne hiše.
Prestrašen deček priteče po cesti, vpije, joče in se moker trese od mraza... Kliče in išče svojega strica. Ogrnejo mu veliko brisačo. Stric je utonil, ko se jima je potopila jadrnica. Skušal je dečku pomagati, pa mu je zmanjkalo moči. Deček se je prepustil valovom in varno pristal ...
Ko se je vse umirilo:
Poglejva nazaj, kako nama je uspelo!
En utopljen, potopljena barka, cel kup prestrašenih...
Ha, tamle na morju plava kapa utopljenca!
Naj ga iščejo... Jutri ga dvigneva na površje.
Pogladiva morsko gladino, da ne bo ostalo preveč sledi...
Bo takole v redu?
Še malo! Čisto gladko naj bo!
No prav. Še sonce naj prispeva svoje, pa vročina in vse bo, kot je bilo še maloprej...
_________________
Andrej |
|
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zarija |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 17:16
Prispevkov: 145
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 16 Jan 2008 21:50
|
|
|
V kakšno pošast se lahko prelevi oni ljubki, jutranji cumulus humilis... |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03
Prispevkov: 372
Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 16 Jan 2008 22:32
|
|
kako dobro napišeš, ej.
in vloge oblakov.. veš, kot da bi jih risal.. tudi v premikanju, pomikanju in mikastenju.. potem..
oblak.. človek..
JE NI stvari v naravi, ki ne bi živela svojega življenja, kljub človeku in njegovim "prizadevanjem" po krotitvi le-tega.
Andrej, poklon.
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Andrej |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:31
Prispevkov: 179
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 16 Jan 2008 22:43
|
|
malo mi je nerodno, ko sem v svojem oblaku tako drugačen, kot si ti v svojem... ampak, takšni pač so, kadar podivjajo. 
_________________
Andrej |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03
Prispevkov: 372
Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 17 Jan 2008 09:08
|
|
daj daj Andrej.. kot praviš: obstaja oblak in Oblak. prav je tako. ker tako je bilo, je in bo. od Nekoč do Večnosti.
p.s.
nerodno ti je? hehehe.. le počak.. se bosta že pogovorila.. (oblaka namreč..)
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah"
Nazadnje urejal/a mah 17 Jan 2008 18:38; skupaj popravljeno 1 krat |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
5ra |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 17:11
Prispevkov: 136
Kraj: med nebom in zemljo
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 17 Jan 2008 18:35
|
|
Andrej poklon! Navdušuješ spet in znova!  |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Andrej |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:31
Prispevkov: 179
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 20 Jan 2008 20:34
|
|
Moje marnje o poeziji
Oni dan sem po dolgem času vzel v roke Prešernove poezije.
Kar od začetka sem jih pričel prebirati, saj nisem več točno vedel, kje je bil pesnik zapisal : manj strašna noč je v črne zemlje krili...
Do Krsta pri Savici, kjer sem ta verz končno našel, sem moral prebrati kar precej pesmi in bil sem temeljit. Neskončno sem pri tem užival.
Ne sprašujte me, zakaj sem iskal prav tisto »manj strašno noč«. Morda vam povem kdaj drugič.
Pri branju pesmi so me preganjale čudne, bogokletne misli.
Že res, da je Prešeren pesnil pred skoraj dvemi stoletji, ampak vseeno, tudi sam je bil pesniško svoboden človek, pisal je, kar je hotel in kakor je hotel, pisal je pa tako, da ga celo danes, v tej naši nori sodobnosti vsakdo lahko razume. Kakšna slast je očem in pameti, ko plešeta po vrsticah, solze ti pridejo v oči, ko se naslajaš nad ritmom in rimo, nič lažjega ni, kot naučiti se jih na pamet, tako čudovito preproste so in tako strašansko močna sporočila nosijo v sebi. Misli so napletene z mojstrsko izbiro natančno doziranih besed, ko prideš pri branju pesmi do konca, občutiš popolno zadovoljstvo. Bog ve, kako mu je to uspelo? Eni pravijo, da jih je stresal iz rokava, drugi, da se je z nekaterimi mučil in jih ves čas popravljal. Oboje je najbrž res. Tiste ta boljše (vse so imenitne), so verjetno zahtevale več truda.
Še na nekaj sem postal pozoren: vsak pesnik v svojih zapisih uporablja prispodobe. Prešeren ni bil nobena izjema. Njegove so vedno popolnoma razumljive. Zgodba, ki jo pripoveduje, je metafora, v njej pa je vse polno drobnih, vendar tako oblikovanih in izbranih, da sporočilo ostaja popolnoma jasno. Pa saj je sporočilo namen pesmi, se vam ne zdi?
Nisem teoretik, le neizobražen, pesniško nepodkovan ljubitelj, in rad preberem kaj dobrega.
Všeč mi je, ko opazim, da je v pesem pisec vložil veliko truda in je bil pri svojem delu temeljit. Všeč mi je, da po branju pesmi izvem nekaj novega. Všeč mi je, če jo razumem. Tudi, če je žalostna, se mi na ustnicah nariše nasmeh, saj s tem nagradim avtorja za vložen trud.
Niso še vse ljubezni izljubljene, žalosti izžaloščene in hrepenenja izhrepenena, niso še vse solze izjokane... Niso še vse misli premišljene in niso še vse pesmi zapisane.
Vse to bom rad bral, še raje, če bom razumel.
Nekaj malega bom poskušal dodati tudi sam...
_________________
Andrej |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
inabella |
|
Pridružen/-a: 14.01. 2008, 08:03
Prispevkov: 123
Kraj: malotumalotam
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 21 Jan 2008 08:32
|
|
dodajaj, prispevaj....kuhaj, mešaj....odlično ti gre od rok!!!!!
_________________
množica jo je objela...samota je telo zajela...kot metulj v nebo je odletela...sama |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03
Prispevkov: 372
Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 22 Jan 2008 08:36
|
|
Andrej.. lepo, lepo.
misli prepredene z vsem, kar vas, nas.. obdaja, kadar beremo in pišemo.
relativnost tvojega odstavka, ki si ga močno povdaril:
če se ozrem nazaj, ti dam čisto za prav.
če pa se zagledam v daljavo pred, si pa včasih mislim, da je vse že šlo.
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Andrej |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:31
Prispevkov: 179
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 31 Jan 2008 17:14
|
|
Grobek
Star sem 58 let. Še kar skočim, za svojo starost, povzpnem se na drevo, splezam na lestev, hropem v hrib, kaj pa čem drugega, saj kadim…
Filter 57 so nekoč izumili in se z njim bahali. Ja seveda, bahal sem se z njim tudi jaz in malo jih je, ki bi se lahko še vedno. Najbrž jih bodo nehali pakirati, ko bom sam prenehal s kajenjem, iz enega, ali pa morda iz drugega vzroka.
Prejšnji ptek sem pripravil svbojim sodelavcem generalko. Šli smo na pogreb. Umrla je namreč mama moje sodelavke.
Ljubljanske žale so ogromne. Obupno nečloveške, pa kakšne bi sploh lahko bile, saj so v svoji neizmernosti lahko samo neosebne… Vračali smo se, klepetali in se neprizadeto smejali… Saj to ni bila naša mama…
Tam nekje, za cerkvijo imam rezervirano svojo parcelco. Ni bogve kaj, majčkena, preprosta, s kamnom, ki mu nisem privoščil dovolj globokega temelja, pa stoji postrani, ugasla sveča stoji na pesku, vaza za cvetje pa je pokrita s polivinil vrečko, kaj vem, zakaj…
Povabil sem jih, sodelavce, naj si pridejo pogledat, kam me bodo lahko pospremili, če bodo seveda hoteli in želeli, saj sem morda komu kdaj storil kaj hudega, pa bi si česa takega tudi pod “razno” ne želel… Ja, pa so mi kar sledili. Stezice med grobovi so ozke, zahteval se je gosji red. En za drugim so koracali za mano in med tem brali napise na nagrobnih ploščah.
Pa smo prispeli.
Sem že povedal, da je grob neznaten? Ja, res je. Plevela od vseh svetih ni nihče populil, Takrat smo tudi nazadnje prižgali eno veliko svečo in ta reva boga z vsem svojim potencialom voska, je iz neznanega vzroka ugasnila. Prava figa, ogenj je ogenj, tudi življenje je ogenj, saj brez oksidacije v celicah ne bi bilo tegale bebavega zapisa…
Zbrali smo se ob grobu z neznanim zapisom na kamnu. Pošev, kot sem omenil…
Ne bo vam treba daleč, saj je od Andrejeve mrliške vežice do semle največ pet minut.
Vsi so bili zadovoljni in so se mi prizanesljivo smehljali.
Marsikomu je namreč pogreb v veliko breme. Pa kaj bi tajil, saj tudi sam še nikoli nisem šel na britof s kakšnim velikim veseljem.
Aha, saj res, zakaj sem tole sploh zapisal?
Tam nekje za cerkvijo, na desni strani, šesta vrsta, sedmi grob, ali morda obratno, meni ne bo treba iskati. Predvsem za to, da se vam ne bo treba preveč mučiti, če se vam bo slučajno zahotelo popešačiti od parkirišča tja nekam…
A ste morda pri tem pomislili, da me pobira? NE
Na momente bi bil res raje mrtev, kot da bi požiral vse tisto, kar se dogaja okoli mene, pa se vendarle vedno spomnim na vas, ki ste se mi, ali pa sem se vam postavil ob stran. To mi vliva življenje. Pa tudi me pripravlja na tisto, kar nikomur od nas ne uide, jebiga, smrt.
Greva naprej, bralka ali bralec tega zapisa. Ko bo prišel najin čas, se bova pač poslovila. Koj za cerkvijo ali pa kak kilometer dlje, da bom, ali boš le zmogel, zmogla…
Grem na pir!
Čao 
_________________
Andrej |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zarija |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 17:16
Prispevkov: 145
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 31 Jan 2008 18:52
|
|
Ej, Andrej, drugi stavek!
Ponavljaj ga in ga prebiraj... Še veliko moči je v tebi in v nas....
Ej, bomo že zmogli to košaro "kravjakov", ki nam jih je naložila usoda in tudi mi sami...
Dej še en pir zame...Sej danes je Debeli četrtek, Andrej...
Nadenimo si maske veselja...
(A veš, kje sem bila pred dobro uro - na mojem britofu... Šla sem se malo pogovorit z mojo nono, na njen grob in ji prižgat ono najmanjšo svečko..Saj veš: fi =38 mm, h = 15mm...
In nazaj grede se je rdečeoranžno sonce nad solkanskim poljem pogrezalo v raznobarvne kopaste oblake in sivino furlanske megle...) |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Andrej |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:31
Prispevkov: 179
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 31 Jan 2008 20:13
|
|
R= fi^2/8Xh + h/2...
če se "h" zmanjšuje, se povečuje R in to vse hitreje...
Ko je "h"=0, je R= inf... tja smo vsi namenjeni...
to pri svečkah ne velja... R se zaradi odkapljanega voska veča, h se manjša, če ne zapiha kraška burja ali pa vsiljivi ljubljanski severnik, plamenček dogori do R=0 in h= 0. Svečke so opravile svoje.
Pred leti mi je umrl dragi prijatelj.
Z ženko se je odpravil s trebuhom za kruhom na Švedsko, v Goteburg. Tam sta se mu rodili dve hčerki. Ravno majčkeno po Slovenski osamosvojitvi smo šli s pevskim zborom k tem našim izseljencem na obisk. Bili smo prisrčno sprejeti in skrajno nesebično pogoščeni.
S prijateljem sva preživela pri tem možičku, rojenem v Lokvah, dva nepozabna večera.
Umrl je, v Lokvah so ga pokopali.
Kmalu po tem sem šel tam mimo in poiskal njegov grob. Nisem imel svečke s seboj. Razgledal sem se po britofu, našel eno krepko, ugaslo in jo prižgal na njegovem grobu.
Saj menda ni tako važno, če sem jo kupil ali ne, svečka, ki sem jo spet prižgal, je svetila tokrat dvema: tistemu, ki mu je bila prvotno namenjena in mojemu prijatelju,
Silvu Čoku.
_________________
Andrej |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12
Prispevkov: 519
Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 31 Jan 2008 21:46
|
|
... za vsakega bo nekoč sveča gorela, bi človek rekel. Take trenutke je treba skrbno doživljati že zaradi življenja samega, ki je skrivnostno ravno za to, ke ne vemo kdaj in kako se bo izteklo.
Pozdrav Kobilica 
_________________
Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dragonfly |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:53
Prispevkov: 239
Kraj: Nekje onkraj teme...
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 01 Feb 2008 10:00
|
|
Andrej... tiste sveča gori obema ja... Pobral si svečo, ki je bila ugasnjena, a nedogorela, jo prižgal na drugem grobu in naredil dvojno dobro delo... Gori tistemu, ki je bila namenjena n tistemu, ki si jo ti prižgal...
Poklon
_________________
Hvala za p(r)ozornost... Elvis has left the building
http://r.yuwie.com/boyfoto |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
inabella |
|
Pridružen/-a: 14.01. 2008, 08:03
Prispevkov: 123
Kraj: malotumalotam
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 01 Feb 2008 13:38
|
|
živlenje, smrt.....
Za časa življenja si človek kupi "nepremičnino", ki jo bo uprabljal, ko ga več ne bo. Kakšen nesmisel....
Telo razpade, duša pa gre v višave....ne vidim smisla v grobovih!!!
Smisel je edino za tiste, ki še niso prišli na vrsto, da imajo spomin,
da gledajo v tisti hladen kamen na katerem so vrezane črke pokojnika.
Malce čudaški spomin bi temu rekla.
Spomin....pravi spomin ostane v srcu in glavah.
_________________
množica jo je objela...samota je telo zajela...kot metulj v nebo je odletela...sama |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
|
|
| | | | | | | | | | | | |
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
