|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12 Prispevkov: 519 Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 28 Maj 2008 19:44
|
|
...Tvoja...
mika me da bi poskusil.... a vem da nisem dorasel.....mogoče kdaj..... nekoč....
Slaba sprememba
hu,......hu....hu.....
sunkovita.....
Kobilica _________________ Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03 Prispevkov: 372 Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 01 Jun 2008 04:00
|
|
.. ko resnica z nasmehom vstopi..
(le naprej, le naprej vaše veličanstvo! edino:.. ogibajte se okrasnih trakov.., ki zlobo povezujejo v šopek strupa) _________________ "nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Dada |
|
Pridružen/-a: 27.04. 2008, 12:13 Prispevkov: 42
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 22 Jun 2008 10:05
|
|
Mogla bih u jednoj opjevati sve Njene pjesme
(posvećeno Neži Maurer)
O Njoj nikada ne bih mogla napisati nijednu pjesmu.
Moje pjesme su snažne samo dok putuju
od izvora do grafitnog ušća između tri prsta,
ali riječi su slabašne da izdrže Njene poglede.
Nikada se ne bih usudila o Njoj napisati nijednu pjesmu.
To bi bilo tako kao kad bih htjela u vedroj noći
odžagati vrh najviše smreke, vjerujući da će mi zauvijek,
umjesto šišarki, svjetlucati Njene zvijezde.
Ne, o Njoj se ne bih usudila napisati nijednu pjesmu,
a mogla bih u jednoj opjevati sve njene pjesme
i onako tihano, uranjajući u Njene dubine,
nizati sopstvene slike...
Ljubavi,
ja znam nositi nebo
i koketno, kao obod plavog šešira,
ga nakriviti za tebe ili zbog tebe, Ljubavi.
Ja ti se predajem, Ljubavi,
kao obala rijeci koju potkopavaju
i raznose kovitlaci.
Osjećam te, Ljubavi,
tako duboko kao dah koji poznaje
unutrašnjost nokta svakog nožnog prsta.
Ja te prihvaćam, Ljubavi,
tako prirodno kao plač djeteta
s netom prerezanom pupčanicom
i čuvam te, kao pršljenove
sopstvene kičme, kao os što pokreće
učmale, zahrđale praznine.
Budim se tamo, Ljubavi, gdje zalazi
tvoje sunce i ustanem da te izgovorim
onako kako se u molitvi izgovara Bog.
Kad te zapisujem, Ljubavi,
pišem te s velikim slovom,
baš onako kako se piše Život
na početku započete misli... |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12 Prispevkov: 519 Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 22 Jun 2008 16:45
|
|
...na začetku začetih misli...
kako se v Ljubezni izgovore
v Ljubeznen odmevajo
in iz Ljubezni gore...
Kobilica _________________ Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
5ra |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 17:11 Prispevkov: 136 Kraj: med nebom in zemljo
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 23 Jun 2008 06:36
|
|
Dada...
čisto tiho pridem, te prebiram, enkrat ...večkrat.
Dotikam se te, tvoje bližine in znotraj pesmi najdem svojo izkušnjo.
Uživam, hvala ti!
lp |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
inabella |
|
Pridružen/-a: 14.01. 2008, 08:03 Prispevkov: 123 Kraj: malotumalotam
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 23 Jun 2008 08:16
|
|
" Kad te zapisujem, Ljubavi,
pišem te s velikim slovom,
baš onako kako se piše Život
na početku započete misli..."
Vse dimenzije velikosti ( globina, širina, dolžina....) si dosegla
s tako prečudovito pesmijo, ki nam je tako blizu....
Moje čestitke, že dolgo nisem prebrala kaj tako dobrega!!!
Hvala, hvala, hvala.
Objem, Inabella _________________ množica jo je objela...samota je telo zajela...kot metulj v nebo je odletela...sama |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03 Prispevkov: 372 Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 02 Jul 2008 01:49
|
|
s celo sebe se naslanjam na inabelline besede.. _________________ "nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Dada |
|
Pridružen/-a: 27.04. 2008, 12:13 Prispevkov: 42
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 19 Avg 2008 16:56
|
|
Zahvaljujem se, dragi moji, na vašim komentarima ... baš me znate obradovati
Punina praznine
Pod nepcem
grla
suton grglja...
Tu se purpur dana
savija
u rolnu mraka.
Bojim se tog neba.
Na groblje
mrtvih zvijezda
me podsjeća.
A ni zadnju još nisam oplakala.
Bojim se
mrkle praznine
što na klupi posjeda.
Rekao bi čovjek
da tu ničeg nema,
a ima. Kako nema!?
Vidi, samo što prsnula nije, od punine.
Nabrekla je k'o brdo,
i, evo, već iz zgrčene
mrakače isteže ruke,
kroz aorte
provlači
koštane prste.
Ne miluje. Zabada.
Presađuje trnce
u krvne pločice,
baš u jedro kojeg nema,
u međumembranski prostor
nalik onom iz mitohondrija,
a nikog nema da zaniječe
vrijeme što razgolićuje riječi
u bezbojne glasovne promjene. |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12 Prispevkov: 519 Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 20 Avg 2008 18:06
|
|
... nekoč bomo iz besed,
vsak svoj grad zgradili....
Kobilica _________________ Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03 Prispevkov: 372 Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 07 Sep 2008 14:30
|
|
ja bomo. veliko vas bi lahko bili trdni temelji.
grajskost, ki izžareva..
bogastvo, ki kriči po srčnem zapravljanju..
"a nikog nema da zaniječe
vrijeme što razgolićuje riječi
u bezbojne glasovne promjene.""
yeees Dada! _________________ "nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Dada |
|
Pridružen/-a: 27.04. 2008, 12:13 Prispevkov: 42
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 12 Sep 2008 13:45
|
|
mah je napisal/a: | ja bomo. veliko vas bi lahko bili trdni temelji.
grajskost, ki izžareva..
bogastvo, ki kriči po srčnem zapravljanju..
"a nikog nema da zaniječe
vrijeme što razgolićuje riječi
u bezbojne glasovne promjene.""
yeees Dada! |
|
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
5ra |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 17:11 Prispevkov: 136 Kraj: med nebom in zemljo
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 17 Sep 2008 07:29
|
|
...in mirno se utopim v šuštenju besed in šumenju zvezd...
|
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Dada |
|
Pridružen/-a: 27.04. 2008, 12:13 Prispevkov: 42
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 30 Nov 2008 10:04
|
|
O da
U njoj su još isti
embriji hibridnih strepnji,
oplođeni prvim jaukom
u Ahilovoj peti,
još se množe u nedoglede
kroz stjenke krvotoka, i kruže...
Ali njenim jedrima, iz zakrpanih uzdaha,
još je silno draga plima ushita,
što je, kao slamku, diže
u novu ranu i polako zatvara,
lagano pretvara
u krastu... brazdu.
Samo izgleda drugačija.
Nekako tvrđa.
Valjda zbog krasta i silnih brazda.
Ali kad je zagrebeš, vidi se –
ista sukrvica joj zapljuskuje zjenice;
isti miris ugruška vuče iz doba praćki.
Još podsjeća na malu bušmanku
koja vjeruje u čuda. Vidi je, još uvijek
liže prste i čara bijele kristale.
I so je bijela. I puna je joda.
O, da! |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Dada |
|
Pridružen/-a: 27.04. 2008, 12:13 Prispevkov: 42
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 30 Jan 2009 17:07
|
|
Dada je napisal/a: | Ziba se, ziba
Od riječi do besede
je val, ki s peno
boža školjko,
v kateri raste
moje srce in ti,
biser, v njem.
Od riječi do besede
je vesolje tvojega izdiha,
in jaz, med pljuči, bela luknja,
ga vase vsrkam,
da spozna drobovje
mojega trebuha.
Od riječi do besede,
je reka dlani in nebo
globoko in modro.
Naše zrklo je zibelka
za vse rodove sonca...
Ziba se, ziba Nojeva barka…
Čovječe, za riječ se drži!
Ova pjesma je namjenski napisana za ovaj forum , što znači da sam namjerno upotrijebila tkz. makaronščinu, tj. koristila oba jezika, slovenski i bosanski, obzirom da i pišem u oba jezika. Budući da se lakše i bolje izražavam u mom maternjem jeziku, nadam se da mi nećete zamjeriti što sam odlučila da sve moguće komentare pišem u bosanskom jeziku |
Evo napravila sam popravni (bar tako mislim!) - potrudila sam se napisati bolju pjesmu za ovaj forum, koji to svakako zaslužuje
Ziba se, ziba
Od riječi do besede -
val, ki tenklja ...
Ko začofotajo školjke
v votlini kamnitih ust,
ajme, kakšen trušč!
Grmotni srh!
Kdaj se bo polegel veter?!
Od riječi do besede –
val, ki kleklja …
Čipkasta pena
okrog in čez
oblega školjko.
Ajme, kakšen biser
se kotali v škrlatni postelji!
Od riječi do besede
svemir, ki prede …
Plete. Veže zanko
tvojega izdiha
na početak mog udaha.
Ajme, kakšna pletenica!
Ajme, kakav čudež DNK!
Od riječi do besede,
val, ki prožima …
Smo reka dlani …
Naše zrklo je zibelka
za vse rodove sonca ...
Ziba se, ziba Noeva barka…
Čovječe, za riječ se drži! |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12 Prispevkov: 519 Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 01 Feb 2009 07:30
|
|
zelo zanimiva.... še posebej prav zaradi "makaronščine"::))
glede na to, kako malo je danes ljudem beseda sveta, ....zanimivo kotaljenje besed.....
ja....... drži besedo človek
pozdrav Dada............... od Skakafca.... _________________ Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
|
|
| | | | | | | | | | | | |