|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12 Prispevkov: 519 Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 13 Jan 2008 08:05
|
|
DRAGI MOJI
V drugem delu boste spoznali,
zakaj se pesnik sploh rodi,
oziroma se rodi ali nastane,
kje dobi (manstru)motivacijo,
vse o navdihu,
pesniška samota,
kontemplacija,
samocenzura,
pesniški poklici,
pesniška izobrazba,
vse o rimah,
pesniških oblikah,
rimanju, rimarijah,
energijah,
moki in kvasu za peko pesmi,
recepti za potico pesmi,
navodila za uporabo soneta,
matematična razmerja med verzi in kiticami,
vpliv količin na pretok energij v enajstercu,
pretvorbe iz žalostnih v vesele in zamorjene v poskočne verze,
mnenja akademikov na pojave spontanih pesnikov,
doktorske disertacije vezane na razčlenitev in poenotenja različnosti beneškega jamba v odnosu do arabskega heksametra in
ŠE IN ŠE
_________________ Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Zarija |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 17:16 Prispevkov: 145
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 14 Jan 2008 13:16
|
|
Ufff....Že nestrpno čakam v nizki preži...
Na meeee-sta!
Pripravljeeee-ni!
Zzzzzdaj!
|
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12 Prispevkov: 519 Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 16 Jan 2008 18:18
|
|
Modrost
Moja stara mama je bila krasna ženska. Na ta svet mi je v zibel dala občutek
za poezijo. pa ni niti vedela. Tudi sam nisem vedel, do zdaj.
Bila je ena tistih žensk, ki je živela Ljubezen. Odkar se je spomnim je name sijala z enim samim optimizmom.
Ne spomnim se da bi jo kdaj videl jezne, vse kar je počela je bila ena sama vera v življenje, pozitivnost, razumevanje.
Videl sem jo tudi v solzah, a to ni omajalo njenega optimizma.
Živela je preprosto življenje, njena kmetija je bilo njeno vesolje, od tam se je podajala v vse bitke življenja in tja se je vračala v vse zmage in poraze.
Nisem je dobro poznal, bil sem mlad ko je umrla, a imela sva zelo pristen odnos. Vedela je kakšen sem, čeprav me ni nikoli veliko spraševala, razumela je tudi vse neumnosti in pekla je kruh, ki je bil bolj dober kot vsaka potica. Najbrž zato, ker ga je zamesila iz čiste ljubezni do vseh., ki jih je poznala. Saj moka je bila ista kot sosedova, kvas tudi, peč- pač peč, samo ko se je spekel kruh sem začutil tisto toplino, ki je ne bom nikoli pozabil. In ko je s tistim milim nasmeškom odrezala kos, ki je božansko dišal- pa je bil samo kruh, sva se povezala.
Ta njen nasmešek, me je pričakal tudi po njeni smrti, ko se mi je rodil sin.
Tisti prvi nasmešek novorojenca, ki se je pravkar rodil, je bil njen.
In takrat sem se kot mož prvič zavedel, da mi je v zibel položila tudi pesem- čeprav oba tega takrat nisva vedela.
Sedaj to vem. Bila je moj Kruh.
_________________ Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03 Prispevkov: 372 Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 16 Jan 2008 22:27
|
|
pusti me, da se zjočem ob tem zapisu..
in prosim te, naj te Kruh nikoli ne zapusti.
sebi.. in nam.. nareži prosim orng velik kos pesmi.
hvala. _________________ "nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
kalinka |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 16:05 Prispevkov: 31
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 17 Jan 2008 20:28
|
|
Lepo, kobilica...Tudi iz mojega otroštva se "svetijo tiho neke oči". Te vedrine in ljubezni polne oči so oči moje mame, ki me je žal prezgodaj zapustila. A ni me pustila praznega srca in praznih rok, njena dediščina me še zdaj spremlja.
Težko bi svoje pesniške poskuse imenovala poezija, bolj so ventil za "reguliranje" čustev kot kaka lirika.
Med priznanimi pesniki zadnje čase najbolj cenim Wislawo Szymborsko.
Nekoč mi je nekdo v šali rekel, da nimamo ženske oblike za izraz mislec:)Wislawa je za moje pojme velika "mislecinja".
Sicer pa recimo med ruskimi pesniki veliko bolj cenim Tjutčeva kot recimo Puškina in tisti, ki poznajo Tjutčeva, vedo, zakaj:)
|
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12 Prispevkov: 519 Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 17 Jan 2008 20:29
|
|
Prihodnjica
Nekoč bosta živela Meta in Fizik.Njun naslov bo 39GaH9 t5elo in zu 8inta64 man
Kot vsi v tistem času bosta laufala po vesolju nekje med Rimsko cesto in Andromedo. Živela bosta običajno življenje za tiste čase- nič posebnega.
A zgodilo se bo nekaj, kar jo bo zapisalo v zgodovino.
Leta Bioničnega 7xxforce, bo Fizik natovoril svojo energijo v ampulo, se pripravil na vzlet, pritisnil ENTER in .....nič.
Obnemel, bo, kajti kaj takega se mu še ni zgodilo. Kaj je zdaj to.
Resetiral bo skafander, počakal na Start up , ....ENTER... in nič
Potem bodo sledile kletvice običajne za tiste čase.... list zeleni, lepa magnolija, hitri polž, je bela redkvica, mater fižolofo, naj gre vse v mesečevo jezero... &
A nič ne bo pomagalo, moral bo do serviserja - ne boste verjeli da jih bodo imeli tudi takrat. A ta ne bo prišel prav takoj, tako da Fizik ne bo pravočasno na Rimski yy@3, kjer je zmenjen z Meto, tako da bo jezen ko tristo posušenih zrnc koruze.
Končno bo prišel serviser in zamujal za trimiljoninke sekunde, a to bo dovolj, da bo Fizik pošizil- saj ima skafander v garanciji, ki ga bi mogli popraviti v 0,0000000067 miljardinke sekunde.
Poslušte majster, tristo hlapov ozona, kje hodte. Jest sn zdej zarad vas zamudu- kva je zdej- kej spite.
Poslušte Fizik, ne se razburjat, to ni dober za vaše nevrone veste,
sej, bova tri štiri - zdaj gotova.
Kako bova ?
Ja mal mi boste pomagu a ne- če ne pogodba ne bo več prenehala. Kr preberte si tiste drobne črke, ki se ne svetjo na plošči ampak so od udzadi natisnjene na tist starovirsk papir.
Sej bom vedu da me bojo zaf - ustriral- kršen megabajt.
No, kej bo ?
Ja ja dejte že.
Minejo tri tisočinke, zadeva je rešena, odtis palčnih izohips na račun in zviz,
skafander laufa.
Čakte majster, zdej sn itak prepozn za Rimsko in prehiter za Mlečno, dejte mi narest za zavarovalnco ČIP -jih bom stisnu.
Majster mu da ČIP in Fizik odzvizne na orbito s pospeševalnikom v tri kroge, s centrifugo na notranjem megapolju in se odleplja v nič
Mimo se odvije Noetova barka, Babilon, Amon RAA, Platon, Julij Cezar,
LudvikIVXX, Freud, 11.september, ....Heksahon, Turapalija4 in 5......
čisti užitek časa.....
Kadar ne veste kam s časom, če vam miljardinke ostajajo, se dolgočasite v tritisočinkah, MI IMAMO REŠITEV.
Priklopite se na staro budilko, ki vam jo je zapustila stara mama, in mi vas popeljemo V Venero. Za ta hitre - en priklop brezčasno _________________ Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03 Prispevkov: 372 Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 17 Jan 2008 21:15
|
|
ja prosim.
grem na Venero. prosim za en priklop.
(samo za malo časa: da Marsu za sekundo pokažem jezik.. ker me ubija) _________________ "nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12 Prispevkov: 519 Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 17 Jan 2008 22:52
|
|
mah,
a Mars te zafrkava, pa čak mal,
kej ne poveš madona, no,..... dej pa sej mamo ja veze no,
kam pošljem, na prvo atmosfero, na drugo hemisfero, v jedro.....
sam povej, sam hiter veš.... ke se približuje VENERI, in ko se dotakneta
POL JE PA
VESOLJNAŠTALAZAPOSRATDASETISTRGANEPRIDEŠZLEOAVEČVEN
Tudl di dl tudl didl.... _________________ Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03 Prispevkov: 372 Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 22 Jan 2008 08:43
|
|
hm.
ne ne ne.. ne grem delat vesoljne štale, matr.. sam osle bi mu pokazala marsovskem marsuvu.
sekundo rabim.. al pa še manj..
danes je polna Luna. in ta vesoljni rdečeplanetnifucking se vozi čisto blizu nje. in premislila sem si. z Venero nočem imeti nič. potem je vse narobe. vem, da delujem neresno, ker se tako premišljam.
ker.. kaj bom z Venero. samo zaštrikala bo.
poBabje. _________________ "nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12 Prispevkov: 519 Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 23 Jan 2008 18:09
|
|
BITI SREČEN
A si srečen?
A veš da sploh ne vem, če na to znam odgovorit.
Z DA al pa NE se ne da.
Zakaj ne?
Ker celo življenje ne moreš reči da si bil srečen do sedaj. Sigurn je bil vmes kak mesec vsega skupi, ke si bil totalno nesrečen.
A si srečen to sekundo?
Tssss, danes sn prišel iz službe totalno "pojahan" in zmatran- pa kok čem bit srečen- dej nehi.
So trenutki , ko se ti neki zgodi pa občutiš neko ugodje, ki je primerljivo z plavanjem po oblakih, ko nag hodiš sem pa tej, pa se ti fučka za cel svet,
ko prdneš če ti to paše al pa gledaš nekam v daljavo ko da je na tem svetu samo ena točka važna.
Samemu seb si zadost in si po vrh še važn ko marela brez štila.
A veš kva j sreča?
To so po moje neke sanje, ki se kar naprej dogajajo, samo ne moreš jih prebudit, ker niti ne spijo, niso pa niti budne. Ko da hodiš na en hrib, al pa goro, pa prideš do vrha- pa vidiš da je še en višji vrh.
Mater- ko pridem pa tja gor pol bom pa srečen in kaj- benti spet nov vrh.
A si bil srečen, takoj po tem ko si se rodil- no povej če upaš.
Po moje si bil, sam se tega nisi zavedal.
Uh mater sam da sn dal tole skoz, od zdej naprej bom pa srečn.
Ja pa ja de- kar sanjaj. Ta glavni problemi se ti bodo zgodili čez štrdeset let.
Takrat se boš pa sprašval, - ti pa zakej sn se sploh rodil- v čem je fora.
Aja- ata pa mama sta se mela rada- pa sn jest ven ratu.
Kam sploh grem?
Hja, naprej, počas bo treba pa zavit med ciprese.
Kaj od mene življenje pričakuje?
Kej prčakuje- bebo- kaj ti prčakuješ od živlejna se vpraši.
Zakaj sem moški in ne ženska?
Zakaj zakaj. Ke je stvarnik vse to rihtu, je mel pomočnika. Zlagala sta kromosome vkup- x-se, pa y-lone, in stvarnik jaz mam zdej dost x-ov, dej ti pojači y-lone, dej, dej hiter ke bo prepozn, dej še še še aaaaahhh
na zdej- zdej bo pa moški. A ti nisn reku da dej mal več, - e zdej je kar je.
Ali obstaja življenje po smrti?
Na , zdej smo pa tam. Da pa tole odmotamo, mormo pa preštudirat vse religije, vso umetnost, se poglobit v kitajsko medicino, se poistovetit z atomom kisika in en dan živet kot molekula vode in bit pr vsej stvari pozitiven. In tik preden pogruntaš al je al ni- te pobere.
Po moje bomo vse zvedl po smrti.
No, a si zdaj srečn?
A so živali pa rastline srečne?
Jest mislim da je sreča ena imaginarna stvar ki obstaja vsake tolko cajta,
pride pa gre. Sej tud sreča ma slab dan, kaj misliš da se ji sam smeji. Takrat je pač nesreča.
Tko da, kaj sn že hotu povedat
Sreča je morje
v kozarcu tegob.
_________________ Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03 Prispevkov: 372 Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 24 Jan 2008 00:29
|
|
Zamislimo si današnje mladeniče ali mladenke od vsepovsod in najrazličnejših prepričanj, ki komaj čakajo, da bi začeli novo dobo in naredili križ čez ruševine strašljivega 20. stoletja. V življenju želijo uresničiti svoje pravice, za začetek pa si hočejo ustvariti življenje, kot ga sami želijo živeti, saj so prepričani, da je obilje dosegljivo prav vsakemu. Že od najzgodnejšega otroštva so jim govorili: »Bodite srečni!«, kajti danes ne delamo več otrok, da bi jim posredovali vrednote ali duhovno dediščino, ampak zato, da bi na zemlji pomnožili število srečnih.
Bodite srečni!
Naj se ukaz zdi še tako dobronameren, ali obstaja kakšen drug, ki bi bil bolj protisloven, bolj strašljiv? To je ukaz, ki se mu je toliko teže izogniti, ker je brez predmeta. Kako lahko vemo, ali smo srečni? Kdo določa normo? Zakaj je treba biti srečen, kako to, da ima to priporočilo obliko ukaza? In kaj naj rečemo tistim usmiljenja vrednim, ki priznavajo: »Ne uspe mi«?
Prisilno srečo torej razumem kot ideologijo, ki je značilna za drugo polovico 20. stoletja in ki vse presoja na podlagi tega, ali nekaj ustvarja ugodje ali neugodje, kot ukaz, da je treba biti vzhičen, vse tiste, ki se ne uklonijo, pa osramotiti in jim zbuditi občutek nelagodja. Dvojna zahteva: po eni strani je treba od življenja iztržiti kar največ, po drugi pa moramo biti nesrečni in se kaznovati, če nam to ne uspe. Najlepša ideja, kar jih je kdaj obstajalo, je tako sprevržena: vsak ima možnost, da obvlada svojo usodo in izboljša svoje življenje. Kako se je emancipatorsko geslo razsvetljenstva, pravica do sreče, lahko sprevrglo v dogmo, v kolektivni katehizem?
Pascal Bruckner: NENEHNA VZHIČENOST, Esej o prisilni sreči _________________ "nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
kalinka |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 16:05 Prispevkov: 31
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 24 Jan 2008 11:43
|
|
Sreče ti ne more dati ne partija ne država, ustvariti si jo moraš sam (E. Kardelj). |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Zarija |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 17:16 Prispevkov: 145
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 24 Jan 2008 13:22
|
|
joj , Kalinka.... Zdej si me spomnila na prosti spis pri slovenščini v onih gimnazijskih letih... Točno tak naslov smo meli... (profesor pa itak član ZK) |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Dragonfly |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:53 Prispevkov: 239 Kraj: Nekje onkraj teme...
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 24 Jan 2008 14:09
|
|
kalinka je napisal/a: | Sreče ti ne more dati ne partija ne država, ustvariti si jo moraš sam (E. Kardelj). |
Srečo si moraš sam poiskati - košček tu, kočšek tam... V katerem izmed svetov, ki nas obkrožajo, v katerem izmed svetov, ki jih nosimo v sebi, v katerem izmed svetov katerih del smo... In shraniš si jo tam kjer jo najdeš in v sebi in uporabiš tisti del sreče iz tistega sveta, ko ti jo prične v katerem drugem svetu primanjkovati... Oaze sreče pač... _________________ Hvala za p(r)ozornost... Elvis has left the building
http://r.yuwie.com/boyfoto |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12 Prispevkov: 519 Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 24 Jan 2008 19:19
|
|
...hja Edi je mel po svoje čisto prav- ena redkih stvari ki je iz tistih cajtov držala- in partijo pokopala.
Drgač pa, ja sreča košček po košček, mozaik v odtisu časa... _________________ Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
|
|
| | | | | | | | | | | | |