Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mah · Objavljeno: 13 Mar 2008 22:15

tipam v preteklost, da najdem ime prihodnosti

slutljivost nas pozna. sicer ne bi obstajala. nekje v medČasu nas pride opominjat ali spominjat. ali nas pripravlja. takrat vemo, da nismo samo to, kar je vidnega. če bi časovno opredelili naša pljuča v medČas, je to tisti trenutek, ko ne dihajo. pa takrat nismo mrtvi.

za vesolje smo.. ta isti medČas. a le tisti del, ki je viden. misli nimajo medČasa. od tod poimenovanje bivanja. od tod slutnje za prihodnost. tu imajo zibel.

listamo po raznih imenikih.. od črke do črke. in dodajamo čipe preteklosti, vsak po svoje, iz skupnih časov, iz pračasov.. od povsod, da damo mislim poln krožnik slutenj.

dajte mi mehak mir.. medČas. z jase.

od tam prinesem polno košaro odgovorov, ki sem jih pred polovitvijo pustila v igrah.. tistih, otroških nekoč, v igrah smeha, mavric, v igrah svobode, polnih dni, krinolinastih večerov.., rojstva otrok, zaljubljenosti..

kdo sprašuje? kdo, razen nas samih, nas sprašuje še po teh igrah in išče v njih seme Zdaja? pa tako pomembno je. tako pomembno, da se začutimo tudi od Nekoč. da se ne prezremo. in ne tipamo kar tja, v tri dni.

pike na koncu odgovorov so zdaj, ko se velikokrat s polno košaro vračam z jase, dokončne. včasih niso bile. vprašaju je sledil klicaj. ah ločila.. neznatnost, ki iz daljave.. takole.. malo umaknjeno.. deluje neresno. pogled od blizu pa nam dovoli slutiti. sluti višino oblakov, sluti vročino žarka, okus polente, širino reke, srečo Ljubezni, žalost izgube.

a ne upamo veliko vedet. ker nam vedenje ne podari slutnje. te, ki je edina vez s prihodnostjo. potrga nam tiste nitke, s katerimi si obljubljamo, s katerimi se veselimo, s katerimi nas je strah ali pa si Dovolimo pričakovati.

daljnoročju ne ubegnemo z majhnimi drobnimi korakci vsakdana. še vedno misel v preskoku zatrmari v nedoglednost in nas opominja, da smo prepožrtni.

v obratju pa posujemo sladkor in tiho prezremo grenkobo, ki dobiva ne samo ime ampak tudi obliko. z eno samo besedico. ČE.

ali res potrebujemo pogoj, da si upamo slutiti?

ali res moramo nositi polne košare odgovorov, da prestopimo črto v jutri?

saj si misel (seveda: v medČasu) lahko naredi jutri že danes. srce to zmore. duh tudi. da o Ljubezni ne govorim. zavest bi nas lahko naučila več, če bi si dovolili. ali bi se res lahko oropali vseh izkušenj? nimam jih rada. izkušenj. res ne. zaradi kakšne dobre izkušnje nasrkam, zaradi kakšne slabe pa ne grem naprej.

tako. zdaj vem: potrebujem dobrega roparja, da mi ukrade izkušnje preteklosti.. da mi zadovoli dihati tu in zdaj. v tem, samo v tem medČasu se bom lahko požvižgala na ime prihodnosti. vesolje bo zadovoljno, Ljubezen bo vedno v meni in jutra bodo Samo jutra in ne nekaj, kar ne maram.

p.s.

pomembno obvestilo:
prodam jaso.
cena: 3 kg slutnje
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah"

Kobilica · Objavljeno: 14 Mar 2008 18:35

...zataknjen v trenutku...bi lahko rekel.... kot U2.....

...kot nihalo točno v navpišnem položaju, samo za trenutek je tam, miljardinko sekunde, takoj zatem ali pred tem pa je že jutri ali pa vćeraj. Če bi tam lahko obstal, bi rešil marsikaj, napačne korake naprej ali pa ponovil dobre za nazaj.

Če bi, če, če.... a imamo samo tisti droben tren nihala, ki se preveša...

Cool

p.s.pomemben odgovor

zamenjam prihodnost
za jase preteklosti ...
_________________
Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/

Zarija · Pridružen/-a: 13.01. 2008, 17:16 Prispevkov: 145

To bo še zanimiva dražba, mah... Smile

)
Za jaso, jasno... Smile

Lepo mi bodi
tvoja zvesta čitačica,
a bolj lena pisačica... Smile

mah · Objavljeno: 14 Mar 2008 21:38

Kobilica..
gušti je na blog dodal samo en stavek od Osho-ja;
»Najdite trenutek, ko niste. Takrat boste prvič obstajali.«
dobro, aneda? jst pa nakladam pa nakladam..

Zarija..
ooo nisi nisi tako lena!
da bo dražba? hm..
do sedaj sem dobila dve ponudbi. prva mi da za jaso 2,5 kg, druga mi jo plača v celoti, ker ima slutenj 10 kg in mu trije kilogrami ne bodo manjkali. le za jaso mu ni, ker je.. tako pravi.. predivja..
tako da.. hm.. očitno bom še vedno tja hodila s košarico..
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah"

Andrej · Objavljeno: 16 Mar 2008 19:52

MedČas?
Kako bi rekli trenutku v svojem življenju, temule, zdajle? Je to medČas? Je kvečjemu bil medČas, zdajle je že spet en drug in tako naprej in tako naprej. Nikoli ga ne ujamemo tako, da bi ga lahko opisali. Že naslednji trenutek tisti medČas postane preteklost. vesČas pa trepetamo pred novimi medČasi, kaj nam bodo prinesli.
V teh medČasih imamo seveda tudi slutnje. Ja, na osnovi predČasnih izkušenj nas je strah, da se nam bodo spet v tistih groznih medČasih ponovile zlobne namere navez pred in poČasov. Čudno, kadar pomislim na "slutnje", vedno mislim na "zle"...

Zato, obdrži jaso, sej na njej spomine in sanjaj prijetne medČase.
Zle slutnje pusti drugim.
_________________
Andrej

mah · Objavljeno: 16 Mar 2008 22:51

prišel si..
in dodal tisto realnost, katere se nisem upala dotakniti.
Andrej.. hvala.

jaso? kaj vem.. ok. bom pa še vedno nabirala odgovore v košaro..
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah"

kalinka · Pridružen/-a: 13.01. 2008, 16:05 Prispevkov: 31

Mah, a zamenjala pa ne bi svoje jase s kakšno drugo? Smile

))))))))))

mah · Objavljeno: 17 Mar 2008 16:18

kalinka..
ma kdo bi pa hotel menjat jaso za jaso.. a slutnje pa ostanejo??? kdo?? morda kakšen apatičen mazohistični frik, ki niti ne bi vedel, kaj se dogaja??

sicer sem se pa že malo primirila s tole jaso.. na ta način:

na obronku sončne jase
pred obličjem sodbe skrito,
v nebo razvejane so sanje
in v slutnjo deblo je ovito.
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah"

Dragonfly · Objavljeno: 17 Mar 2008 20:12

MedČas... Ali ni to takrat, ko se preteklost, ki nas spominja in uči, sedanjost, ki jo živimo in prihodnjost, ki nam je neznana uganka, ki nas še čaka, zlijejo v en sam trenutek vsega? Takrat, ko smo vse in smo nič, ko smo mi in smo vsi in smo nihče, ko natanko vemo kje smo, ker smo se prav v tem trenutku izgubili, zato, ker prav v tem trenutku vemo vse, da lahko vse pozabimo...?
_________________
Hvala za p(r)ozornost... Elvis has left the building

http://r.yuwie.com/boyfoto

mah · Objavljeno: 20 Mar 2008 23:14

četverokrili..
ja, mislim tudi nekako tako. to je čas, ko smo mi zares mi.
hvala ti za tvoj pripis.
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah"

mah · Objavljeno: 20 Mar 2008 23:16

misel pa tiho prestopi bregove

spet tipam..

in to z odprtimi očimi. vidim, dragi moji, vidim vse okoli sebe. le ta misel! ona je tista, ki včasih ne vidi.

misel!

je možno, da slepoto pripisujejo srcu? kako krivično.

določim ji meje. večinoma prav ostro: DO TOD - ne hodi, ne hodi dalje..! a ona po svoje. hoče na vsak način zabrbotati tudi na prepovedanih ozemljih (ali lahko misli karkoli prepovemo?).

včasih jo tudi mirni tok življenja ne premami, da ne bi komaj čakala ponorelih ujm, da se lahko slepo razlije preko še tako utrjenih nasipov. brzice jo nekako za nekaj dolžinskih ur ali dni umirijo, uspavajo. takrat ostaja ob meni, se bori z mano in rešuje, kar pene še niso obliznile in kasneje, ko je mimo, zaveslava nekako v nek miren tolmun, da me vsaj malo odpočije. posebno ob deževnih dneh.., ko imam edino možnost, da ji sledim. takrat prijateljujeva celo ob jutrih.. morda zato, ker se že zjutraj prične mračiti in jo ni strah, da mora pobezljati pred dnem, nevede, kaj naju še čaka..? ali: kako dolgo bova morali še čakati..? ali: kaj sploh čakava..?

oooja, tudi zanesem se nanjo. in me redko pusti na cedilu. je dovolj iskra, reagira pravilno in umirjeno. je zbrana.

včasih.. saj ni vedno slepa.. včasih se tudi pusti peljati srcu. ob prijetnih dneh, po mirnih nočeh, v toplem objemu, ob dotikih vročih ustnic - pozabi name.. saj je tudi najbolje, da jo pustim kdaj malo počakati.. (imate vi tudi čakalnico za svojo misel?), da mi ne brenči zraven, da me ne opozarja, ne opominja in NE ustavlja. sploh ne takrat.. ne takrat..

kregava se tudi, seveda. najbolj me jezi, ko najde za čisto vse, kar naredim, opravičilo. ali pa, ko mi nabija slabo vest. se zgodi, da jo pošljem v uk srcu (ne preberite drugače!), da mi ne zaseje seme dvoma in se z njo vred ne zavrtim v nek vrtinec, ki lahko, da ga sploh ni. kar nekaj si izriše, mene potegne zraven.. in.. evo skrivenčene slike, ki ničemur ne služi. in se mi smeji, ko jo ozmerjam, da je psiho.

prijetno sladka je moja misel kadar se čarovniči. tisti večno vprašljivi déjà vu.. a to ni nič drugega, kot to, da misel dogodek potipa prej, preden se dogodek vtisne v razum, kateri ga mora še v tisočinkah sekundah premleti, prežvečiti in izpljuniti v neko obliko, ali v časovno opredeljenost. in ko razum to naredi z minimalno zamudo, misel pa to že ve, nastane zmeda, ki jo imenujemo že videno, že doživeto. ker se dogodek kao v misli prvič sreča takrat, ko je premlet v razumu. pa se ne. že prej se je srečal z mislijo, samo razum tega ne ve. in težko določi nastanek. saj tega ne bi niti omenjala, če se mi ne bi kar naprej dogajalo.. znova, znova.. v teh primerih misel občudujem, da je zmožna videti izza vogala, da je zmožna “videti” nekoga, nekaj (ali pa to celo v sebi doživeti) trenutek prej, preden razum “zares” tudi vidi.

morda mi je malo viška posnetek (v negativu) preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki se prepusti misli v sanjah. kaj vse zacveti ali pa se zamrcvari zaradi kakšne misli v sanjah.. raje ne bi o tem. poskusite dan zamenjati za noč, kadar pogrešate sanje. kmalu boste z veseljem spali samo ponoči že zato, da vam ne bi bilo potrebno sanjati.

no, misel me že v zadnjih dveh odstavkih opozarja, da sem vezana na število znakov. tako bom tipkajočo njo pustila tu, naj še z vami malo poklepeta, a mah-njen..

..korak si čez potok
nariše mostove,
misel.. pa tiho
prestopi bregove.
..

naj. kar naj. vsaj ona.
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah"

mah · Objavljeno: 28 Mar 2008 09:32

potujem za svojimi željámi

sem bližje, sem.. samo še vedno tipam..
pa kakšne prepadne poti so vse naokoli! Luna se trudi. zares. sveti mi na poti, da me ne pograbi trnje grmičevja, ki mi na vsak način hoče strgati še tisto malo volje, v katero sem oblečena. spotikam se in sledi za mano krvavijo. v ušesih mi odzvanja tisti del Kajuhove večne.. krila bi vam morala ob rojstvu dati.., v nerazumljivem šepetu se mi hahljajo nasršene veje prezeblih dreves. lahko, da samo šklepetajo. šklepetajo ob ritmu sunkov vetra. lahko da. kdo ve. šepet je lahko tudi šklepet.. posebno ob zvokih, ki se med seboj vsebinsko pomešajo tako, kot mrmranje človeških glasov mimoidočih ali glasovi gneče v čakalnicah.
ne, ne jokam več. in ne čutim zime. v spominu mi odzvanja štropot dežja nekoč.. takrat.. in kmalu mi postane popolnoma vseeno.

zato, ker se vračam.

če bi potovala za njimi naprej, mi ljudska čud ne bi dovolila konca poti. strtost v hlepenju po več in več in po nikoli konca norosti v neizmerni žalosti, v jutranjem hrepenenju, strtost v žrtvah, ki bi ležale ob poti.. delčkih mene in čudne brezoblične gmote ostankov nekih dejanj, ki bi se zasmradile v imenu cilja, v dosegi cilja ne glede na način. ni to zame.

tako da.. leta, ki potujejo z mano, so zdaj počasnejša, glasnejša in res, da včasih strahotnejša. nekje sem se obrnila. sita in odžejana, toplo oblečena, sem se nekje nekoč obrnila noter. in se usposobila za potovanje naprej v nazaju. veliko pridobivam v tem nepotovanju.

namreč: prihajam nazaj vase. počasi, skrbno.

težave mi ne dela sama pot. pot je že prehojena. to, da sem kar naprej “skuštrana”, tudi ni nobena težava. moti samo druge. to, da se ne oziram več naprej, tudi moti druge.
grem. nazaj.. le še noter..

srce pa vleče,
vleče tisto karavano
in z njo preteklo kramo.
počasi se obračajo kolesa,
ne obljubljajo mi več nebesa.

srce pa vleče,
vleče k tisti rdeči roži,
ki spolzi po vroči, goli koži.
nič mi več ne morejo trni od robid,
iskro žgočo že davno mi vtisnil je kupid.

srce pa vleče,
vleče me nazaj v željo, ki mi spi pod rušo,
odkopala bom vsa leta, da si nazaj poiščem dušo.

.

p.s.
mah.. bejž na gomilo.
tam.. se bo plesalo, jedlo in pilo.

.
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah"

Andrej · Objavljeno: 28 Mar 2008 10:05

V vsakem dogodku je bil delček tvoje duše.
Pride čas, ko te drobne biserne dušice nanizamo na nitko in jo opazujemo kot čudovito ogrlico. Vedno kaj malega dodamo. Vse tja, do konca, ko se nitka pretrga...
_________________
Andrej

mah · Objavljeno: 28 Mar 2008 21:35

Andrej hvala ti za lep komentar.
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah"

mah

več vidim, če hodim z zaprtimi očmi.
zakaj potem ne bi tipala v globino?
tja, kamor oči ne sežejo, seže Zavest.
vesela vas bo. zelo. pridružite se ji. potujmo z njo.
krila so se osušila, lahko poletijo.. močno zamahnejo.. dovolite jim..

grem..

potujem v telo.
v “grobo” fizično.. sestavljeno iz sedem delov.. prva tri, ki jih najbolj poznamo.. trdno, tekoče, plinasto.., ter ostala štiri, ki so na malo višji ravni - etru. telo mi govori v svojem jeziku. kruli mi lakoto, hlepi žejo. kriči udarec, rano. šepeta mi božanje, toploto, drgeta mi mraz. enega organa nimam. to se pozna samo pri grozi pred sadjem, v katerega bi bilo potrebno zagrizniti. sicer je v redu. čutim, da mu je prav. da je telo v redu. (zlasti, če dobi zadostno dozo kofeina in nikotina. takle mamo, kenede..)
nadaljujem.. preselim se na eter. v kalup fizičnega telsa. malo odmaknjen, pa vendar. saj kalupi takšni morajo biti.. če hočem naprej, moram preko mosta. eter je most v globino. moje zamižane oči že lažje zaVidijo. lahko bi se najavila na obisk k Permanentnem atomu, ki ima tu bazo, a to si bom pustila za kdaj drugič. eter je poln dinamike, živosti. od tu se diktira tempo, da se nekateri procesi zaženejo v tek. eter je matrica našega živčnega sistema s centri, velemesti - čakrami in s popolnimi cestami, avtocestami (nadiji) ter obvoznicami (ida, pingala in sušumna) in prometnim križem (pranski trikotnik). kolikor mi čas dopušča (tritaužnt znakov!! halo??), še na hitro obiščem umrle, deve in bitja dveh planetov, ki tu prebivajo. buhve, če pijejo kavo. kadijo zagotovo ne. ah ja.

grem..

malo višje (globlje?) se spustim v astral. tu! šele tu je pestro! barvno, dinamično, slikovito.. pravi Las Vegas za fizično telo.. vsako čustvo pusti svojo sled, vsak trenutek se nekaj dogaja. tu je doma jasnovidnost (ne intuicija), jasnočutnost, želje, hrepenenja, Ljubezen, čustva.. ter seveda sovražniki: elementali (trdno usidrani “vampirji”, predstave, ki nam šibijo moč) in razna slepila. tu domujejo sanje in smrt, ter pojavi in moči (fenomeni - npr. šesti čut, psihokineza, prekognicija..). v astral imamo vtkano kolektivno nezavedno (Jung) ali podzavest (Freud), nadzavest ter trenutno zavest, ki je premešana s prizivno (tisto, kar v spomin prikličemo, če potrebujemo).
previdno, polna hvaležnosti obiščem svoj notranji ašram, svetišče. (zunanji ašrami so zame gozd, travnik, polje, rečni bregovi, dotik morja, meglic..)
skratka: astral je razgiban, da človeka kar pretelovadi v vse smeri.

grem..

prepešačim konkretno mentalno raven.., ki je znotraj osebnosti najbolj prefinjena. tu organiziram podatke, vedenje in znanje, povezovanje celot (npr. ko jem, deluje tudi vid, voh, okus..itd.. in vsi ti podatki so s hitro pošto dostavljeni v razum). od tu prihaja naša jaznost, izkušnje, samopodoba, občutek za prostor in čas, žal pa tudi iluzije, kriticizem, vzvišenost, sarkazem, pesimizem.. ter skoraj 90% vzrokov za naše bolezni.

…. == zapuščam svet materije in vstopam v svet duhá. iščem ustavljeni čas. iščem žar Srca. grem == ……

čez čisto bližnjo zelo živo mejo (maha maja) se prevalim na nivo abstraktnega mentala.. mmmm… prelepo.. tu se poje, pleše, riše, slika.. poglablja. ta nivo barva s svežino, kreativnostjo, študijem, razmišljanjem.. veliko umetnikov in znanstvenikov živi kar tu. res, da so malo hecni.. a tu je, če lahko živiš sebe, prelepo. rojena je luč, s katero je edino možno prebiti kopreno (avidjo), da nam kdaj posveti v vsakdanjost. narahlo odpiram cvetne lističe Kavzalnega telesa.
in če smo dovolj močni, se po žarku lahko pripleza še višje (globlje)..

.. v buddhi, kjer dihata ljubezen in modrost. v vseprisotno Zavest. tukaj združuje, povezuje.. takšna tiha radost. če se preselimo za nekaj vdihov v to razsežno polje, ne čutimo več spon fizičnega telesa.. vedno bolj je oddaljen.. čas.. prostor.. ne potrebuje več prevajalca. najde se ravnovesje, harmonija, kvaliteta bivanja (ne govorim o pohištvu). življenje takšno, kot je, se sprejema z veliko žlico.

kam še?
atma.. volja. čista volja! pot! od tod dobimo impulz. impulz kot temelj za bistvo duše. od tod naša dejanja. tu se soočamo z življenjem, sprejemamo odločitve in odgovornosti. od tod črpamo pogum za spremembe. zaradi tukajšnjega vibracijskega približevanja višjemu jazu v nas, se..

.. čas ustavi..

dobrota se razlije. za vse jo je dovolj. Hafis zapoje.. Beethoven spiše gluhe note.. Tesla naredi nivojsko prehodna vrata z okvirjem iz oglja.. Michelangelo v štirih letih 20 m nad tlemi poslika 520 kvadratnih metrov stropa Sikstinske kapele, Newtonu (prvemu fiziku in zadnjemu magu) pade jabolko na glavo, Einstein, dislektik z Aspergerjevim sindromom, dobi v dar kompas.. dr. Martin Luther King reče: “I have a dream”.. in Mahatma Gandhi sporoča: “Bodi sprememba, ki jo želiš videti”..

zato, ker: tu smejo srca zaŽareti..

ne grem več. samó sem.
to je moja vera. v to verjamem.
da nisem samo telo.
ampak, da sem.
.
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah"

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli