 |
Blaž |
 |
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 19:13
Prispevkov: 44
Kraj: Ljubljana
|
 |
|
 |
|
|
 Objavljeno: 14 Nov 2008 23:47
|
|
Na bavarcu sem čakal na bus
na prevoz na relaciji bavarc-astra, v petek
7. 11. 2008 malo pred polnočjo
na busu cela moja mladost
Med rumenimi štangami z gumbi stop vsa obdobja
mojega življenja nabitost in večnost
v očeh prijaznega voznika stisnjen med
prijateljstvom in spominom,
pogovori & srečnimi motnjami
Na tem busu sem mlad & del mladosti ki se pelje na njem
počutil sem se varno na 6ki, zadnjem busu iz bavarca
tu ni nobenega jazza in glasbe le
večnost in razteg življenja v tretje sfere z napisi LPP in
rjavo oblazinjenimi sedeži
vožnja je trajala manj kot 10 minut
ampak jaz sem občutil svoj del sreče
izvedi eksperiment in stopi
na zadnji bus iz bavarca ob 0.00, na katerem si mlad in
mogoče boš čutil isto kot jaz
_________________
Svoboda jeziku! |
|
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
hana |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 16:09
Prispevkov: 69
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 20 Nov 2008 21:14
|
|
|
Ko začutiš svoj bit, ni nič več samoumevnega. Centrifugiranje občutkov, vpne zavest v tridimenzionalno mrežo. Se ti naježi koža, ko se zdramiš? |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Blaž |
|
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 19:13
Prispevkov: 44
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 30 Nov 2008 20:28
|
|
Pelikan pub, 29. 11. 2008 : Sonet razbijam
čudno se mi zdi da je smrt v slovenščini
ženskega v nemščini pa moškega spola
kdaj si odšel v tišini nemi brezdomec
kdo ti je polomil členke in ude ostaja
daljno sleme najhujše ure. Zapuščam
železniško postajo in razbijam uvele
grobove glas napoveduje zamudo vlaka
iz zagreba. Ni resnice v temperi ostaja
nema kreda tako črke kot datumi slava
ti. Gledam jesen vidim čedalje manj
dioptrija se mi slabša. V coklih je še
vedno rosa. gledam jesen dioptrija se
mi slabša nekje balinajo in tekmujejo
s psi. spi. čakaj. spusti se z nebes drugih.
_________________
Svoboda jeziku! |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Blaž |
|
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 19:13
Prispevkov: 44
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 30 Nov 2008 20:29
|
|
Nikoli se nisem zavedal
da se lahko dotaknem roba strehe
in iz nje jem sneg
če se malce poravnam in stegnem
(zjutraj v soboto sem kidal sneg)
I've got a severe illness caused by white pullovers
(iz zabave sem se vrnil pijan kot mamba )
poslovi. se. od Ane.
(nisem spal; celo noč sem razmišljal in bedel)
_________________
Svoboda jeziku! |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Blaž |
|
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 19:13
Prispevkov: 44
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 01 Dec 2008 11:43
|
|
Skozi okno vidim sneg
Odvisno je od človeka, kako
Se ukvarjaš s pritiskom
Up je prvinska beseda
Svojih besed se zdaj ne sramujem
Več celo zimo se bom spajal
Z dvomom in govoril : anglija, anglija
Gardine so iz zlata
Zavese so razdeljene po kržičevi
Dlani mi dišijo po breskvah
Zastor neba se premika z energijo
Napojeno z dizlom
Dizelska hitrost
Tamle pred bežigrajskim dvorom vidim
Kuzlo ki nosi sončne špegle
Če zdaj imel pri sebi kakšno pištolo
Bi nekoga ubil in govoril: anglija, anglija
Thompson, thompson
Govoril bi z bogom kakor da bi govoril
Sam s sabo
Yes yes good very good ko grem zvečer malo ven
In je sonce samo še odsotna batina
nad zahojeno kišto zelenjave
izginevajo okna
usode se križajo na nebu
kakor modre luknje v oblakih
tu sem zdaj pred tabo; nosim superge
in modre kavbojke, lase imam spete v čop
star sem 17 let.
Gorim. Ves denar sem zagonil, imam še 11 čikov
Spil sem dve kavi in si pri zlatarju dal preluknjati uho, ne vem sicer zakaj.
_________________
Svoboda jeziku! |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Blaž |
|
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 19:13
Prispevkov: 44
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 20 Dec 2008 17:31
|
|
MILNI MEHURČKI V ATMOSFERI, ZELENO
za Zalo Bezlaj
včasih ne gre drugače in je potrebna
dolga pesem da se končno znajdeš sam
s sabo in lahko govoriš o stvareh ki so zares
pomembne. recimo o sobotah in o petkih
o zadnjih dnevih leta o zadnjem trenutku ki se ga spomniš
preden si zapustil postajo življenja,
ko si bežal in se skrival pred nujo, da zadnjič letos obrneš
stran koledarja. Zala se spomniš Kopra? Se spomniš ko
pozabila si izključiti domofon nekega večera ko
si se nehala pogovarjati z
bogom; zlomila si ulico
vse pesmi, ki jih bom napisal v
20, 30 ali celo 40 poletjih ki
mi preostanejo bodo imele
točno tak naslov kot prva, ki sem jo napisal
& zadnja knjiga ki jo bom prebral bo, če verjameš ali ne,
imela točno take platnice kot tvoja neskončna zgodba
& rjave oči.
točno takšne oči kot si jih imela ti nekoč
ko si še poslušala oranžne CDjke in včasih
zaspala ob oknu.
čez manj kot eno uro se mi začne šola,
zabijam čas v Lunci zala skozi oglase & ogledala
ni več sonca zala
vsa sonca
ostajajo v eni točki
kolikokrat
bo še prišlo do premene?
po koprski plaži se je razlegel opiljen žvižg
ki se je spogledal s trstom in nato tresknil nekam
onkraj soteske.
zdaj imam samo še 54 minut do pouka, prvo uro imam kemijo
nočem tja, rad bi dokončal tole pesem a vem da je ne bom
ko je bog odšel iz kržičeve iskat druge umrljive duše
sem šel do domofona in poslušal zvoke ki jih je ta lovil
Spomnim se da je notranjščina zategnila akord.
ne verjemi ničesar, te misli sem spesnil pod tušem
moral bi jih odgnati zbrano in nemirno cerkva se moram ogniti v
velikem loku da bodo po atmosferi spet nastajali zeleni mehurčki
toplota je premajhen
prostor za karkoli; jalov je &
pogosto napačno razumljen
svoja preostala poletja preživljam ob
rekah kjer premišljujem o izjavi
da je bog svetloba in se smejem njenemu avtorju
okoli 23. julija ko se okoli mene pričnejo nabirati mehurčki
zelenega spomina pa
te ponavadi razbijem na osnovne delce
in spet sestavljam
ja res je da smo umrljivi, še bolj kakor
lastovke res je da umiramo
kakor da je 20. stoletja ne bi nikoli bilo
res je da čas mineva & smisel visi neznaten
kakor sušeče perilo
res je da umiramo po zakotnih sobah
umazano kakor mravlje
Ampak vseeno mislim, da je pametno
izključiti domofon ko se nehaš pogovarjati z bogom
da slučajno ne bi tujci, ki so stopili v tvoje življenje, kot npr.
blaž božič ali 23. jilij, slišali kaj se dogaja
v tvoji notranjosti.
Zala še sam ne vem ali je ta pesem žalostna ali vesela
nek način me spominja nate
kdorkoli si že bila
karkoli med žalovanjem
& srečo
karkoli med poletjem
& neznosnim sedenjem
Dve sivi življenji
Potem pride pomlad & pride poletje
Nato pride jesen & pride zima
Mogoče pride še eno poletje
nato ostaneva
le še dve fotografiji
dva duhova na steni vsak svojega stanovanja
_________________
Svoboda jeziku! |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12
Prispevkov: 519
Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 30 Dec 2008 10:19
|
|
in nekoč
fotografija iz albuma slik...
_________________
Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Blaž |
|
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 19:13
Prispevkov: 44
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 01 Jan 2009 23:11
|
|
Derivat
oblikuje
moje
angele.
Lakota;
noč kakor
ta.
_________________
Svoboda jeziku! |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Blaž |
|
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 19:13
Prispevkov: 44
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 03 Jan 2009 14:53
|
|
Afekt resnice: kdor se znoči in kakor se sodi
glede na telegrafske grafite,
zabojniki robe uvožene iz Turčije in Češke
razbojniki uma, ki jočejo in fukajo ob železniških progah
ki odnašajo čas, pazijo na loščenje samozavesti in sovražnosti
prav tako pa je važno da se postavljamo
med njih in oprašeni čas, da se začnemo dreti kakor trgovine
v zori, trgovine v bencinskih nočeh, trgovine pozimi
izpeljanka iz čutov: kje je vid resnik in njegov tajni
prehod na vodovodno, kje njegov nori sfriziran ctx 22,
tisto večno ime, ki mi ni nikoli povedalo ničesar?
Na prsih klečim in te berem. Kje so moja opravičila,
Moj bencinski prehlad, redne stopinje in to da te berem
Skutin namaz je barva ledinca
Knjige postajajo tvoja telesa
Zavidanje buči v milijonih plehastih kibel
Knjige postajajo tvoja telesa in
Kaže da jih bom ljubil z vsemi packami
Čokolade, kave in časa kakor bom ljubil
Tvoja telesa z vsemi materinimi znamenji,
Kazali, odsevi, nizi spominov.
Morsejeva abeceda, tvoja strašna sopotnica
Se spreminja v odplake, tvoje življenje se spreminja
V tisti neznaten zaliv pred težavno tezo kopra,
Ki se izteka v morje in noseče morje
Ki bo odplaknilo tudi njega nima
Slušalk
Pičke nimajo belih slušalk
Slušalke zapirajo mojo kopalnico
Kopalnica zven udarja na rob
Rob me ni prišel zbudit
Bujen sem trepetal
Vsi delavci so zapiski
Afekt resnice: kdor se znoči in če se sodi
Glede na telegrafske teze
Osmojeni grobovi so členitve
Členitve so tovarne kjer stojijo
Moje opustošene matere
Ni mi najbolje sprostil bom hojo
Nalivnik ima okrogel in zaprt vonj,
Po vodnjakih lutajo kresničke
Dobro mi gre, kajneda ?
Očka tajnost
Očka tajnost
Ne obstajam
Dobro te poznam
Stobarvna glasba gladi moje obrvi
Z nečimrnostjo
Dobro te poznam in
Mislim da te bom pogrešal
Če že obdajaš svoje mestece; razglej se še
Zame
Tovarne
Tovarne
Očka tajnost
Najin tempo bo žal dosmrten
Vsakič ko te spoznam nanovo
Ne razglašaj zastav, delaj kugo
Zidaj morje na planjavi iz vlaken
Vsakič je to vprašanje kaj delaš zdaj
Kaj si počela prej na katero šolo sva
Hodila skupaj
Očka tajnost ki bo uničil
Vse kar je ostalo od marmelade
Očka tajnost ki bo posilil
Vse krožnike in ves pribor v Favoli
Očka tajnost
Očka razvoj
Še vedno drhtim
Mesi krajec svetlobe
Razdruži najina življenja
Afekt resnice: besedo življenje
Uporabljam prepogosto
Moral bi jo zamenjati z besedo žirafa
Glaževina, multipraktik, pašman
Ki bi povedala toliko več in nekoliko manj
Svetloba
Svetloba
Prijazen dih ki naju bo zapustil
Bo življenje oziroma
Žirafa kjer bova ostala
Nekje na pol poti med sanjami in zobno nitko
Ki se sveti v slami
In gluha sopara sedem minut skozi podmilščakovo
Skorajda bi te razumel in se s tabo
Zlil v vagonih odrezal končano sonce
Ki bo kmalu zdrsnilo izza livarne in razločilo tvoje čelo
Od polzasenčnih tovarn
Curek nečesa kar januarja razteguje
Prijetnost pronica jutri kot sonce
In zdaj ni več razlike med mano in mestom;
Kakor mesto se razlegam pred tabo
Afekt resnice: kdor se znoči in
Kdor razume samo tebe
_________________
Svoboda jeziku! |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Blaž |
|
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 19:13
Prispevkov: 44
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 10 Jan 2009 23:55
|
|
Saje (popravek oz. dodani verzi)
I
v tem športnem parku
sosledja rušijo tramove
na teh tirih
se umira kompleksno.
železna vrata so na stežaj odprta
rešijo jim malo manj kot polnoč
vse poti na ŽAKa so zasnežene.
Zaupanje
in toploteka; več.
potem sem se spomnil, da so me
ponoči obiskale saje;
v njih je umiral univerzum
sosednje konvencije prehajajo v saje.
ponoči me obiskujejo sosednje vasi.
mojo čelado pa si lahko zamisliš kot
iluzionista. Žal mi je le za naglico.
toliko bolj močno je šepet odstavil
ohranjanje.
II
SAJE zoglenel kašelj
SAJE molzejo
SAJE tvorijo stanje razdevičenih vic
SAJE nas pokrijejo
SAJE ostanejo od naših blodenj
SAJE zaobjamejo skrivni zločin
SAJE so in se dvigajo
Kadar prešetamo meje
SAJE pokrivajo police kot zarja
III
zaprl sem EKG nedelje
nekaj ur nazaj
bi začutil vsaj mojo formo
ko bi nastopilo seno?
mogoče samo zato da bi
pribijal strokovne napake
na četvorko cedre
si zato nagubal trohico
pepelnika? ti je zato sledil
tvoj EKG nedelje v objeme
ponedeljka? zasledil si izžgane
oglase na napačni strani šipe
ali pa si se malo manj namakal
v savani, ki jo je osvetlila
moja marinirana lobanja.
zgodnje vstajanje veže
molk sladila.
_________________
Svoboda jeziku! |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Blaž |
|
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 19:13
Prispevkov: 44
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 16 Mar 2009 20:20
|
|
Poletje v Savljah
papirna nižina,
vleka dolgih kosil.
sveta ni tukaj, betonski
pogled bratoševe sega na drug konec
sveta.
vozovi, mistiki.
znaš srditi se v
telesu preživetja?
kadar sem opažen
precej zgodaj
dostikrat preveč proti
kombineži
zjutraj, majica na sestri.
potem, ko sem vse
dobro zabeležil, sem
ostale gledal sumničavo
razred je preučil moja
zrkla, savlje,
nič ni isto.
_________________
Svoboda jeziku! |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Blaž |
|
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 19:13
Prispevkov: 44
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 16 Mar 2009 20:21
|
|
trije izlivi
luči so
prebredli poslopje
lumen razlamlanja
si je na jasnem.
It's the real thing
nikoli doslej
nisem verjel
v odseve.
_________________
Svoboda jeziku! |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Blaž |
|
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 19:13
Prispevkov: 44
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 16 Mar 2009 20:22
|
|
Pesmi trgam
z računov
prebledeli
trakt je
dal razpis za
nove urologe
,
umirajočo
pozicijo
nad logom
in nastale minute:
Da opišem vzdušje
v vzhodni kavarni
so potrebni nadčloveški napori.
okrogla sedla kofeina, predira srce mojo
grodnico?
za potešitev moje sle
pa rabiš samo eno stvar
en razlog.
ostajaj.
en sam.
kdo bi vedel za mero med roko in svobodo
kdo bi vedel za štirinožne železne živalce
(ali mostove), postave v studiu.
glavo smo odplaknili
v birokracijo noči.
_________________
Svoboda jeziku! |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Blaž |
|
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 19:13
Prispevkov: 44
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 16 Mar 2009 20:24
|
|
Mezeti.
Medstenje na morju molči
Tiho. Logika, si ne delaš obrazov?
Jadra, ki obstanejo na morju, zmrznejo.
V samokontroli?
Pustijo se vetru
Da jih pregiba
Kot to počne z besedami
Vzhajajo na platnih,
Minute za mehkobo,
Ko si me ozdravil.
Morje je metla-tlak
Tlak ki nima konca
Je neobvezujoča
Odločitev
In nikoli ničesar ne obžaluje.
Kaj me je spomnilo, o usodne peči za glino,
Na ogrodje parkirišča nad laguno? Ploskev, ki se
Je zarasla iz morja in svoda.
Vse je žarelo. Tudi vsa telesca, ki jih imam v lasti,
Ki preletavajo svod z žarečimi gibi
In postajajo cel svet.
O žlica ki padeš s krožnika
V reže soka
Železu rja
Človeku prah
Da bo vse spet ravno, v vseh smereh.
Imajo dehteča telesca, celuloidne glave
Krila iz vlaken
Krinolinaste, vedno iste misli.
Temperatura v kabinetu se je dvignila
Na 15,7 stopinj celzija. Dobro je,
Pomlad bo čisto mokra,
Ne taka kot ti, zrak bo svež,
Dobro znan, lahko ga boš otipaval in mu pomagal,
Presojal elektriko
Čisto uizi boš zgrabil pisalo in pisal
In končno, po dolgem času, se boš spet počutil ok
Samostojne igre, nam znani odbiti peskovniki, prešli jih
Bodo regulatorji
Ti bodo tvoje sanje vnovič pretopili v slepilo
In ženske bodo spet vladale gozdu.
_________________
Svoboda jeziku! |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Blaž |
|
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 19:13
Prispevkov: 44
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 16 Mar 2009 20:25
|
|
Za nino
Ljubljana je bila pripravljena šepetati tvoje ime
Jaz bi ji pri tem pomagal,
Oblikoval bi dva kratka zloga,
In niti svobodi niti ljubezni
Ne bi rabila dajati imen.
_________________
Svoboda jeziku! |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
|
|
| | | | | | | | | | | | |
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
