 |
matejkrevs |
 |
Pridružen/-a: 01.06. 2009, 10:14
Prispevkov: 16
Kraj: Trzin
|
 |
|
 |
|
|
 Objavljeno: 31 Okt 2009 13:57
|
|
SONET O SONETU
Nekoč, ko se pobit sklonim nad bel list,
zazija pred mano prepad beline,
zavrti se mi od strašne praznine,
da v vrtoglavici napišem stih;
s kremplji se mu zasadim v besede,
(tik preden bi zgrmel v neznano),
po zlogih spet splezam ven, na plano
in srečen, da je le konec te bede,
tam na smrt utrujen zaspim, kot ubit.
Potem sem spal in spal, nemara sanjal,
da, sanjalo se mi je, da je ves svet
ena sama pesem, en sam rajski svit,
da ni več brezna, kamor sem zataval,
ne strahu, ki je bil vzrok za ta sonet. |
|
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
