 |
Kobilica |
 |
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12
Prispevkov: 519
Kraj: Oblak
|
 |
|
 |
|
|
 Objavljeno: 17 Mar 2008 16:16
|
|
...misel , odpočij se in vzleti svobodna...
v nove oceane,
v nova vesolja
v neznane širjave....
poleti.... 
_________________
Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03
Prispevkov: 372
Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 17 Mar 2008 16:22
|
|
"""Ko jih odpreš, je znova vse kot prej,
dušo objema groza znana, čudna,
ves ohromiš in več ne znaš naprej
in misel je tako neznansko trudna..."""
ja. tako je. točno tako.
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dragonfly |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:53
Prispevkov: 239
Kraj: Nekje onkraj teme...
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 17 Mar 2008 19:47
|
|
Ja...
Kaj narediti, ko se sesujejo sanje?
Kaj narediti, ko upamo, da je le nočna mora iz katere se prebudimo in potem se zavemo, da je tudi najhujša mora le nedolžna šala v primerjavi z resničnostjo?
Kam sami s seboj, ko nimamo kam?
Odgovora pa ni...
_________________
Hvala za p(r)ozornost... Elvis has left the building
http://r.yuwie.com/boyfoto |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kalinka |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 16:05
Prispevkov: 31
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 26 Apr 2008 14:08
|
|
Moj muzej
Skozi moje oči je kot skozi čudežna vrata
vstopalo življenje
in v muzej mojega spomina
nagnetlo na tisoče slik,
ljube oči moje mame,
zaskrbljen in pogumen očetov obraz,
potok pod našo hišo in loko ob njem.
Vedno večkrat,
ko se okrog mene zgosti trpkost,
poiščem v svojem muzeju pozabo:
nabiram na loki prve zvončke,
capljam za maminim širokim krilom
in ponosno hodim po vasi
z mojim velikim lepim bratom.
Pestujem in ljubkujem svoja dva fantka,
pred šotorom na plaži
zaspim ob šumenju morja
z glavo v moževem naročju,
z njim križarim z barko med daljnimi otoki
in, kot da ga okušam prvič,
slastno vdihavam slani vonj morja.
Moj muzej pa ima še večje sobane,
v njih so podobe smrti, razdejanja,
bolezni, zlobe, trpljenja.
In ko jih nehote odprem,
se usuje name plaz...
Če jih pri priči ne zaprem,
se bom zadušila... |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mah |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03
Prispevkov: 372
Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 26 Apr 2008 16:53
|
|
kako slikovito, kalinka!
kakšne muzeje nosimo.. pa takšna majhna okna imajo.. njih večina..
zapri, zakleni.. ključ zaupaj srcu.
_________________
"nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Andrej |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:31
Prispevkov: 179
Kraj: Ljubljana
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 26 Apr 2008 17:28
|
|
tukaj so sanje dovoljene.
zapri oči, poglej vase in povej, kaj vidiš!
_________________
Andrej |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Kobilica |
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12
Prispevkov: 519
Kraj: Oblak
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 27 Apr 2008 06:23
|
|
...v tvojih sobanah je zgodb na milijone,
a tudi muzej ni odprt kar vse dni,
zato je prav da je odprt, le nekaj dni...
... potem pa spet...
_________________
Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kalinka |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 16:05
Prispevkov: 31
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 01 Avg 2008 19:14
|
|
Daina
Črna deklica stoji na rumenem polju,
oblečena v krilo in bluzo iz cenene tiskanine.
Njeni črni lasje so kratki in skodrani,
obraz odseva veselje nad življenjem,
otroško navihanost
in čistost duše.
Deklica Daina, ničesar nimaš,
a dala si mi dragocen dar.
Ne verujem,
pa vendar te prosim:
moli zame... |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kalinka |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 16:05
Prispevkov: 31
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 21 Sep 2008 12:51
|
|
Ko ljubezen umre
Mrtva ljubezen obleži
na dnu srca
in zastruplja
sokove življenja.
Počasi, a vztrajno,
izsuši vse celice srca,
vse pore duše
in upanja ni več.
Kajti ljubezen
nam pomaga živeti,
saj oblači temo v nas
v žive barve pričakovanja.
Pa niti posloviti se ne moreš od nje,
ker ugasne brez vsakega znamenja.... |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kalinka |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 16:05
Prispevkov: 31
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 12 Feb 2009 13:53
|
|
Na cilju
Moje oči pijejo
razgled z najvišje gore
(Dolg in poln muk je bil vzpon).
Duša je razprla krila,
lebdi v neskončnem prostoru.
Prosta vseh spon
umeva nedoumljivo,
se čudi neizrekljivemu.
Kje so črepinje sanj,
prepadi izgub,
navlaka odnosov?
Samo blaženost je
in mir in ljubezen. |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kalinka |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 16:05
Prispevkov: 31
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 18 Mar 2009 13:20
|
|
Per ossa ad astra?
Če vse rože prihodnosti
vzcvetejo iz semen preteklosti,
cvetovi sedanjosti
ne morejo dišati.
Zrasli so iz krvi
brezimnih trupel,
ki so zgnila
v neštetih grobiščih.
Norost in strah zmagovalcev,
ki so nam krojili usodo,
nam lepili oči s podobami lepše prihodnosti,
sta se končala.
Ostali smo sami...
poslušamo besede,
ki padajo kot topi noži
v prazno.
In ne verjamemo,
da bo vse odpuščeno, pozabljeno,
dokler mrtvi ne bodo spregovorili skozi usta,
ki so morala biti desetletja zapečatena.
Dotlej nam bodo šepetali:
"Spominjajte se nas."
O, brat moj,
kako bi te mogla pozabiti? |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kalinka |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 16:05
Prispevkov: 31
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 27 Jul 2009 09:26
|
|
Flamyni
Saj vem: dokler ti ne napišem pesmi,
boš hodila za menoj
s tistimi jamicami v licih
in s šegavim pogledom modrih oči
spraševala...
A žalost mi je prepredla srce
s pajčevino praznine
in zaman blodim za mislijo,
ki bi ti jo podarila,
ki bi jo podarila sebi.
"Konec življenja bo le izkušnja več,
mislila si bom:
aha, tako je s tem..."
Tako sva modrovali
v svojih dolgih pogovorih.
Izšlo se je drugače:
preden si odšla,si dneve in dneve tavala
po meglenih labirintih nezavedanja
in nisi mogla videti,
kako je s tem na koncu.
Tole ni tista prava pesem,
ampak ti me še kar spremljaj,
smehljaj se s tistimi jamicami v licih
in ljubeznivimi modrimi očmi.
Pogrešam te. |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kalinka |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2008, 16:05
Prispevkov: 31
|
|
|
|
|
|
Objavljeno: 05 Mar 2010 13:42
|
|
Ime rožice
Sončnica se obrača za soncem,
paša za oči in za ptice.
Vrtnica raste samo v vrtovih,
z barvami razveseljuje poglede.
Mimoza je v svoji plahosti razkošna,
šopek za osmi marec…
K nekaterim neopaznim cvetlicam
pa se sklanjajo le poznavalci,
saj njihovi cvetovi ne žarijo.
Ne srečamo jih v vrtovih,
barvajo pašnike, gozdove,
skrivajo se med mahom in podrastjo.
Med njimi rumeni skromna rožica s štirimi čašnimi listki
a ima mogočnejše ime kot vse druge,
imenuje se srčna moč…
In neki čudaški barjanski metuljček
se hrani samo z njenim nektarjem,
čeprav je v naravi metuljev, da letajo s cveta na cvet… |
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
|
|
| | | | | | | | | | |
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
