Poezija :: Stičišče vseh poetov po duši. Svobodomiselnost, pretok energij , človečnost.
Poezija Seznam forumov
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 

 



Napevi
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Poezija Seznam forumov -> POEZIJA
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Blaž



Pridružen/-a: 14.05. 2008, 19:13
Prispevkov: 44
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 07 Jun 2009 12:07
Masarykova

Masarykova
zvečer v petek nevarna, glavna vena
prepojena s soncem. le da to ni
masarykova in se v soncu ločujejo
sence.

vsi spimo v krču pričakovanja, vse kar
sem poznal je postalo čakanje, če nihče
ne vstopi, ne gledamo.

zakaj se avstroogrski vojaki igrajo
z inštrumenti iz kokošjih jajc, mimogrede,
zakaj, te sprašujem, se vzporedno z nama
bližajo zvezde?

narava umre, masarykova napojena s soncem ,
le da to ni masarykova in se v svetlini
razločuje sence

predolgi čevlji, vidi se dobro kjer je stlačena
notri noga, prepoznavamo urnike v počasnosti,
dozdevni prsti uporabe
vsi vlagajo v anti-fa brez idej

a drugi se istovetijo z zemljo, brez idej
se njihov moment veže k zemlji,
k tisti onemogli, ki bo še predolgo
brstela v njihovih glavah,

brodovi umrlih, na masarykovi,
pritrkavanje šestilastih svetil na
brodove, kopice oblakov (avtomobili)
kamor tiskajo svoje hotenje

nebo ki ne drži več lepila, masarykova umre
kadarkoli postane svetlost in gledanje LPP
busov iz neštetega lebdenja.
_________________
Svoboda jeziku!
Odgovori s citatom
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo MSN Messenger - naslov
Blaž



Pridružen/-a: 14.05. 2008, 19:13
Prispevkov: 44
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 07 Jun 2009 12:07
Sinhrono zbujanje

I

Ruvanje
da izkoreninim
pretehtano globo
sveta

Ruvanje
zakopavanje
stopal v pesek.
Rezbarjenje zgodb,
da jih bo naslednji dan
lahko spirala voda

II

& spet, ali bo mogoče
ravnanje nastalo že v noči?
med dvema mesecema je
tur postajal v blatu.
Tu ne obstaja bog čebel
ne bog izgubljenih in
ceste napaja le blato. sledi
ne-obstajanje,
dokler se najine zgodbe ne bodo
ponovile & bo blato preplavilo svet

III

Ob 3 zjutraj sva se skoraj sinhrono zbudila
v delčku sekunde sva izmenjala poglede
v podajanju od fascikla do fascikla
je vseskozi prihajalo do neutemeljene
simetrije
vrstili so se astmatični napadi,
amnezija, v naju se je pojavila bojazen.
Vse besede, na katere sem se takrat lahko spomnil so
se začele na TRO-
letalo je zvok, popolna sinusoida. V svojem
življenju sem napisal kar nekaj pesmi,
več ali manj brez kakšne posebne vrednosti

IV

in kar nama ostane je vneto grlo.
Glasovi se takoj obrabijo, čim ga skušajo
zapustiti. V delčku sekunde sva se
spogledala & prepričala, da vsi ostali spijo.
Nato sva zamenjala:
_________________
Svoboda jeziku!
Odgovori s citatom
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo MSN Messenger - naslov
Blaž



Pridružen/-a: 14.05. 2008, 19:13
Prispevkov: 44
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 07 Jun 2009 12:07
Edina nadloga pa so žuželke

Edina nadloga pa so žuželke
vsak dan jih je več.
žgemo jih z incense, ubijamo
s smetiščnicami
vsak večer nas znova poiščejo
vse te stvari na moji ulici so
popolna tihožitja & prikazni.
Te so tvoje, Nina:
gledati, kako pomlad mineva v poletje,
tu v sobi, kjer minevamo mi
Naloge, ki jih dodajmo
''kako se bomo nadaljevali,''
se sprašujemo vsak večer, ko
skozi okno začne vdirati mrčes
''učili jih bomo o dvojnosti, o dvojnih
stopinjah & ja, v smislu nalaganja
& teptanja''
Nato se nekdo zdrzne, čisto
milo, kot da bi umrl človek. Spusti
komaj slišen znak prisotnosti:
spet nekdo prebere kako dvojno pesem
da zrak zakroži po sobi
in nas spet napolni vonj po osmojenih žuželkah.
_________________
Svoboda jeziku!
Odgovori s citatom
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo MSN Messenger - naslov
Blaž



Pridružen/-a: 14.05. 2008, 19:13
Prispevkov: 44
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 07 Jun 2009 12:09
TRK

Trk I

da ne boš utečen ampak
se ti bo otekel trk, vdova
pripadnosti

čaplja vedno ponikne iz torbe kot asfalt.

da nekomu jebeš mater, da mu odtrgaš roditelja
uničiš tisto, kar mu je dalo življenje

ker tako mu iztrgaš srce. izruvaš mu bistvo iz trupa
zarežeš globoko v život, zasadiš in vzgajaš plesen in
trohnobo kjer je prej obstajalo bistvo, tisto osamljeno
kar ga je napajalo. Zamreš mu kerozin, zatisneš eno
in edino seme ki mu je nekoč dalo obstajanje, presekaš njegovo klitje
v procesu-
in ga razpršiš na vse dele! na sever in na jug, ter ga tako osamiš-
njegovo klitje- ker veš kje se nahaja začetek
in veš da
tako izginjajo nacije
da je tako storjen uboj etiki
in ni več važno kaj obstaja zdaj, ko je vse prestavljeno v ležanje in
negibnost; ko je vse izravnano, ko je izničeno, kar je obstajalo nekoč.

Vsaka pesem je vredna neizmerne bolečine. čaplja in asfalt sta mi povedala.

Trk II

Že tri dni zapored na naši ulici ugašajo luči.
Ko se vračam domov nikoli ni osvetljena
Srečal sem te v trku, ko so svetila dišala po umitem bezgu
in vseeno se je vse odvijalo skupaj z reko.
Tekla je mimo nas, ki smo sedeli in gledali njeno
suvanje in jalovo iskali njen konec. Maja smo že sedeli ob njej,
povezovala nas je, mi pa smo tega nismo opazili,
odvijali smo se ob njej, imeli odpete srajce in lakomno dihali.

Trk III

Skateboard nedolžnosti je vreden več kakor vse luči nečimrnosti.
moja čistost bo bolečina in moja ljubezen izguba.

zaslišiš trk, ko se najina kulija prižigata. trk je čistost, je onkraj spoznavanja.
Urbančič je rekel, da to ni nič drugega kot nesporen krik vehemence.
Poleg tega sva zdaj oba zgubljena. ''Govori, da si bom jaz lahko zapisoval in beležil
trk'', a jaz sem bil že zdavnej onstran težišča bolečine, jaz sem bil kompresor, jaz sem bil dan. Krožnih korakov je zmanjkalo.

Preddverje nosnic
razbegava
svojevrstna ledja.

a ti, tvorba, še zmeraj visiš.
Viseča igra pritrjenih ti je zasajena
globoko v mesu.

Trk IV

In midva? Sporazumevala se bova v govoricah bedenja.
V najinih dolgih urah. Ribiška oprema si je
poustvarila morje, čisto, želeno, v skladu z železom in
trkom. Dimnik smo ga spreobrnili v vero jasnega obupa,
in občasno je prihajala smrt. Nikoli več ne boš vdihaval cimeta.
Biti v reki, čutiti trk
in njegovo vodo kako ti vsa nebesa spira iz beder in kože.
to je bila reka, o kateri je pisal Leonard in
tista svetloba, o kateri je pisal Frederico.
Noben bog se nas več ne bo drznil dotakniti.

in kdaj pa kdaj nas spreleti srh
in kdaj pa kdaj pride smrt in ti
v obraz frca svinčene vojake.
_________________
Svoboda jeziku!
Odgovori s citatom
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo MSN Messenger - naslov
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Poezija Seznam forumov -> POEZIJA Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4
Stran 4 od 4

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu

 

MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.